brez repa in glave.

oh, ljubim ljudi.
posebno, ko:

- vozijo 50 km/h po ižanki,
- pri zeleni luči na semaforju stojijo,
- ne dajejo smernikov, ko zavijajo s širokih cest, kjer ostali vozimo 60 km/h (tržaška, celovška, slovenska, tivolska ...),
- na sestankih, predavanjih, v kinu ne stišajo mobitela. in ko jim zvoni, se oglasijo. in čez 5 minut jim že spet zvoni!
- ko med predavanji klepetajo. na glas.

še dobro, da obstajajo svetle izjeme, kot sem jaz. jaz sem brez napak. no ja, razen ko na koncertu povozim kakšen predznak. ampak to je po nesreči. in nima nobene veze s prometom.

proxima estacion: izola.

zgodba se je začela že v torek zvečer, ko se v bistvu še ni začela. jezušček je prikolovratil domov z blaženo idejo, da gremo jutri na morje, pogledat prve letošnje sončne žarke. tank je bil poln, prtljažnik tudi (pivo in šampejn), jaz pa sem nujno potrebovala oddih.

kar se je zgodilo, so pridno zabeležili tjašin, sanjin in urškin objektiv, ožji izbor pa si lahko ogledate tule:

tole je še ne na poti. pravzaprav smo šli v merkića po slatkiše in ostale domače živali, pa smo vmes naleteli na polico s pustnimi kostumi. sanja se je iznenada zaljubila v krila od tooth fairyja, jaz pa sem za foro pomerila kostum od johnnyja deppa. bolj žensko še nisem izgledala.

tabla, ob kateri se vedno fotkamo. ampak tako številne udeležbe še nisem doživela. in ne, ni fotograf nagnil fotoaparata, mi vsi smo malo nagnjeni. s tablo vred.

urška, jaz in sanja na obzidju gradu socerb. tu sem nazadnje bila pred 15 leti. ne spomnim se, da je bilo tako lepo. ob poti na grad je parkirana najstarejša podzemna cerkev. v bistvu je to ena jama s stopničkami. poznamo pa eno osebo, ki se je poročila v tej jami. še dobro, da imajo nekateri smisel za romantiko.

no comment.

v kleti, kjer delamo, smo se kar nekako navadili na radio aktual (ja, softiči smo. ampak dosti bolje kot express ali antena). smo pa vseeno fotknili še mamo manko. ker je car in jo vsi ljubimo. huda kompozicija, a? to je umetnost.

ful burja ob svetilniku v izoli. zakaj je pri izbiri jakne vedno bolj pomembno to, kako seksi izgledam v njej kot kako topla je? zato, ker se med dvema jaknama vedno odločamo v zelo ogrevani predsobi ...

oton mehurčič: župančki.

to je urška sigur ros in četrt sončnega zahoda.

spešl okejžn bir.

sem si odprla, ko sem izvedela prešerno novico.

jutri s sodelavkami odpotujem iz te smotane ljubljanske kotline. pot nas bo zanesla na jug. začuda je končno napovedano sonce, luna bo v levu, there's nothing good on TV, conditions are perfect :)

same babe v avtu. povabljeni moški je rekel ne, ampak nas ne gane. ker smo lepe tudi brez njEga. aaa.

vzele bomo fotoaparat in sončna očala. pa vesele cd-je za v avto.

I feel 10 years younger. angleščina na mojem blogu? yeah.

spešl okejžn bir je pa z eno besedo pivo, ki mi ga je prinesla sanja, moja najljubša vampirica, v zameno za joto. reče se mu radegast in je v zlati pločevinki. že 4 dni ga hranim, da ga bom odprla za res posebno priliko. in ekola. ni bilo treba dolgo čakati.

če se bo izlet sesul v prah, ker sem ga razglasila, ste vsi vi najbolj krivi. jaz sem samo lepa zraven. uiii :D

zarota.

vsem se nam meša in za to krivim vreme. žal sem edina tako naivna, ki verjame, da je za vse probleme, slabo voljo in nesoglasja kriva megla. ampak kaj me briga. meni je ta razlaga čisto logična.

namreč.

ljubljanska kotlina je en kotel sitnih ljudi. tam notri se zadržujejo megla, nizka oblačnost, smog, depresija in črnogledost. meni se to zelo pozna na obnašanju, pa se nikoli nisem imela za "vremensko občutljivo osebo". zadnje čase s svojim odnosom do okoliša presenečam še samo sebe. kar se je dalo, sem zajebala, razočarala sem vse po vrsti in vsi po vrsti so razočarali mene. nič in nihče ni dovolj dober zame in kar dam od sebe, ni dovolj dobro, da bi koga zadovoljila. v bistvu samo lebdim v eni črni luknji in niti ne pričakujem več, da se bo zgodilo razsvetljenje. ljudem lažem, da smo vsi malo tečni, ker kakšen pa boš v takem okolju, in da bo s prvim sončnim žarkom vse drugače. prepričala sem zgolj samo sebe, pa še to bolj napol.

mislim, da nam vremenoslovci lažejo. po mojem za temi oblaki sploh ni več sonca. obupalo je nad nami. in je šlo. na drug konec galaksije. kaj jaz vem.

vem samo, da sem težka družba. v bistvu smo si vzajemno težki.

in rada ponavljam svoje izreke.

bienvenida en idrija.

zdej en dan se mi bo strgal film,
si bom kupu bič in mlatu po ljudeh.
vse predolgo sem bil preveč miren,
če bom enkrat tolko nor, niti ni takšen greh.

vem, da nekateri komaj čakajo na ta post. da vidijo, kaj me matra.

enostavno mi grejo določene stvari strašno na živce. predvsem to, da so te nekateri sposobni gledati in nič videti. ker je bistvo očem nevidno. ampak jaz nisem nevidna. meni na faci piše, kdaj se raje skrij, ker bom eksplodirala. tega ne znam skriti. od zmeraj sem si želela, da bi znala skriti, kdaj mi gre kdo na živce, kdaj me kdo spravi v zadrego, kdaj sem užaljena. ampak ne znam.

vseeno pa nekateri tega sploh ne opazijo. kot da gledajo direkt skozi mene.

in spet se je nakapljalo dovolj kapljic, da je šla ena čez rob. sama sem kriva, kaj pa ne popizdim, ko je pravi čas zato. ko se zgodi kar naenkrat, so pa vsi začudeni.

zato se mi bo zdej en dan strgal film.
in če vas prosim, da me pustite pri miru, mislim resno.

svjet se na ba padrou od tjebe an če ni hujžga, ni nobeden še umrou ...

sobota zvečer je. že drugič sem v nasprotju s planom ostala doma. včeraj sem vinkovala s piko in teo na golem (what a rejunjion!), danes mi je poledica in ostalo sranje na cesti preprečilo, da bi se vrnila v varno zavetje notranjske. tako že dva večera ne pijančujem z mitchem, ki je v preteklem tednu postal moja prva pomoč v krizi. krizah.

kdor bere moje komentarje lastnih postov, ve, da sem včeraj okoli treh popoldne (petek ob treh. takrat je jezus izdihnil na križu. majkemi) čajčkala z nekom, ki ima ime, kot je sam poudaril, se pa ne spodobi, da ga omenjam v javnem mediju. namesto, da bi jaz povedala, zakaj ne morem za vedno ostati spuzzlana z njim, je on mene označil za neodgovorno. oziroma, dobesedno: "to delajo punce pr 16ih! ful si me razočarala! nisem si mislu, vsi so rekl, da si ti kul."

eh beh, malo sem poskušala objasnit stvar, ampak me je njegov napad tako ohromil, da sem na koncu samo gledala ko kokeršpanjel in srebala ful vroč čaj. on je po 10 minutah šel, ker je povedal vse, kar je mislil. jaz sem ostala, da sem do konca izpraznila šalco čaja in grdo gledala albanske mafijce, ki so za sosednjo mizo poslušali ves pogovor. mislim, da so vse razumeli, sklepam po sočutnih pogledih.

potem sem poklicala reševalce. najprej mitcha. skoraj sem se zjokala. ker mi je bilo hudo. ko te nekdo napade proti pričakovanju, je en curc. lahko samo gledaš in skoraj jokaš. ne znaš se več branit. mitch je kot tipičen moški rekel: "eh, ne sekiri se ... sej bo še igral v orkestru, ane?!"

naslednja 112 je bila tajda. z besedami "ker kmet! sej je tip, on bi mogu vedet, kako to gre!" je povedala vse. takoj sem se počutila bolje. predlagala je tudi ekstrordineri rešitvo, ki mi pa danes, ko sem prespala, ne koristi več, ker itak vem, da sem jaz imela bolj prav kot on.

ko sem se pogovarjala s sabino, nisem bila več žalostna. namesto, da bi jamrala in jokcala, sem kričala v telefon, kako vem, da imam prav in da on nima pravice, da mi reče, da sem neodgovorna. ona je bila na banki in je samo šepetala spodobne besede nazaj. ne preveč učinkovit reševalec. sem se pa vsaj fino izzjala.

na poti domov sem spustila dve solzici. samo tako, za čisto vest.

zvečer sem, kot rečeno, obiskala bivšo sošolko na golem, prišla je pa še ena, ki je nisem videla najbrž prav od mature. pomenile smo se kot ženske in obe sta rekli, naj se ne sekiram, ker ni vredno. pika mi je rekla, naj ne govorim, da je on uredu. ker človek, ki te brez vesti obtoži, da si vsega kriv, čeprav nisi, ne more biti uredu. to in šalčka kuhanga rdj'čga je bil obližžž na moje uboge duševne rane.

tako zaključujem. zajebala sem, to sem že stokrat rekla. ampak jebiga, življenje ni potica.

če ne bi imela zvestih prijateljev, bi se že ubila. tako pa gledam titanik, pijem pivo in vem, da sem car.

rožna dolina - vredna greha.

jooj, vsem sem rekla, da bom silvestrovala v zagrebu. že samo zaradi dejstva, koliko ljudem sem to razlagala, bi lahko vedela, da me za novo leto ne bo v sosednji prestolnici.

v bistvu sem bila od silnih naporov, trajajočih vse do 29. v mesecu, tako utrujena, da se mi sploh nikamor ni dalo.

ker je nekdo imel zelo visokoleteče plane glede silvestrovanja, sem verjetno od strahu, morda tudi od lenobe ali pa kar od olajšanja, da je vsega konec, zbolela. temu se reče preventiva.

po dveh dneh depresije, samoobtoževanja, misli na samomor, prenajedanja, bolečin v hrbtenici in polnim mejlboksom sms-ov, ki jih nisem hotela, in odločilnem pikinem mejlu, sem sklenila, da grem zvečer k moji ženi.

poklicala sem še mitcha, ki je tako kot jaz zaradi nezanesljivega nekoga ostal brez silvestrovanja nad glavo, in bil je zaspano za.

prispela sva v preveliko družbo, da bi jo jaz prenesla. mitch je bil v dveh sekundah z vsemi prijateu, jaz pa sem z ženo, piko in ostankom jegra odhlačala na jogi v sosednjo sobo.

družba je okoli polnoči pobegnila v center, tako da smo ostale samo me tri z vsem alkoholom. in markotom, ki je pa itak spal. družinsko vzdušje, vedno prave pikine besede, tajdina brezpogojna ljubezen in zmerne količine alkohola so mi pomagale spregledati bistvo, ločiti zrnje od plev in sprejeti odločitvo.

bejbe. brez vaju bi na svetu ne bilo tako lepo. srečnga pa zdravga (že četrtič). zaresno. ***

puzzle.

zato tak naslov, ker pretekli teden razmišljam o in v sestavljankah. vsaki dve uri padem v drugo razpoloženje in vsak dan sem manj prepričana o tem, da zame obstaja drugi del puzzla, ki se bo ujel z mano.

ker ko mislim, da ta drugi košček obstaja, se mi zgodi, da je on do konca prepričan v to, da sem jaz njegov idealni košček. tega se pa človek ustraši. ker potem on ni več sposoben sam hodit po svetu in bi vse počel samo še z drugim koščkom. kar bi vse bilo lepo in fino, ker potem vsi vidjo popolno sliko, ampak, kot sem rekla "ne tok hitr tok deleč!".

ja, zajebala sem. in že spet nisem zajebala osebe, ki si to zasluži, ampak osebo, ki si tega sploh ne zasluži, ampak kaj nej zdej?

a naj bom kar zaljubljena v človeka, ki ga ne poznam? saj bi, ampak ne morem kar narest tako. a naj se mu posvečam kar vsak dan? a naj zanemarim druge, saks, knjige, amway škatlice, majspejsanje, pivo po vaji, celodnevno lenobno pranje in likanje, novoletno sarmo z družino, mitcha in sabino samo zato, ker bi nekdo rad bil z mano? ne morem. preveč zahteva od mene. tega nisem vajena. lahko da sem egoist, najbrž sem, ampak briga me.

ampak v bistvu mogoče ni preveč. enkrat se bom tudi jaz šla take igrice. ampak lažje je, če je igrica vzajemno všečna. drugače en prehitro izgubi, drugemu se je pa bedno veseliti zmage. ena sama metafora me je.

nisem hotela, da koga kaj boli. ampak noben me na začetku ni nič vprašal, zaneslo nas je pač.
prosim za podaljšanje statusa.

poslala sem sms. tako sem bila prasica že na prvi dan novega leta.

alright! bomo jazziral!

jes-aaa. doživela sem svoj krst pri big bandu. in to že v soboto, tako da že ne vem več, kaj naj napišem.

bilo je prvič, da sem šla na oder čisto brez treme. kar je glede na dejstva, da je bil to moj prvi špil s to zasedbo, da je bil program vsaj zame precej zahteven in da so nekateri prišli od daleč, samo da bi slišali, kako bom prvič zažvrgolela med samimi moškimi, kar presenetljivo. ponosna sem nase.

hja, kot edini ženski v ansamblu mi ni prav nič hudega, to je treba kar priznati. res res. prav hvaležna sem mr. mitchu, da me je seznanil z njimi. z jazzerji. heh.

in da ne pozabim, na koncu sem za svoj debut dobila šopek. aham, res mi je bilo fajn tisti večer. škoda, da je vse samo enkrat prvič :)

in še foto dodatek. avtor je g. miloš toni. če se kdo ne mara videt na mojem blogu, si je sam kriv :P

igor zbija šale.


moja sekcija:
švigi, centi, mitch, luka, sašo (v daljavi).


ritem sekcija: keco, dedi inu goco.


župca v elementu.


mitchev nenadkriljivi solo.


ta lučka na pultu je dejansko delala.
prvič sem igrala ob taki fenci opremi :)


naš aljoša.
on je za ožent, po horoskopu ima audija :)


alenka godec & laura zafred.