mary J blige nam je dala vetra.

žal tudi danes nisem dosegla magične meje - 8 ur dela. delodajalec nas je poslal domov že ob 13.20.
na žalost nam je danes manjkal poglaviten člen delavčkov srotekov - zzzoki! tako da smo bile deklice prepuščene na milost in nemilost delodajalčevi komunikaciji. obdelali smo dve veliki temi "pobrite podpajske - pros&cons" ter "kdo se boji mary J blige".
v prvi debati sem ostala zgolj očividec oz. ušoslušec, ker res nimam mnenja o tem, kakšne pragozdove naj imajo moški pod pazduho. fak. skratka, svoj glas sem nato ponucala za gorečo obrambo svojega mnenja v temi št. 2. tudi delodajalec je goreče branil svoje mnenje, zato mi je bilo na koncu že zagroženo s predvajanjem cedeja te dive. ampak sori, če nekdo (v tem primeru mary) 4 minute ves čas jamra, ga jaz ne morem jemat resno. ko sem takole jezikala v tri krasne je padla še ideja, da bom zaradi neprimernega obnašanja letela iz ateljeja. kolikor je stvar resna, sem vseeno rabila ene 3 minute, da sem se odsmejala do konca. halo? a je opravičjiv razlog za odpust z delovnega mesta dejstvo, da ne maraš mary J blige?!
do konca šihta smo obdelali še nekaj tem (npr. neandertalci, seks v naravi, suša in švedi), kar naprej pa se mi je v mislih pojavljala podoba svete marije in njenega kolega stinga, zavetnika počasnosti in šlamparije. ampak o njem kdaj drugič.
odbila je ura, da gremo domov - mislim, da nam je delodajalec skrajšal delavnik samo zato, ker smo se razhajali v mnenjih - in tako smo šli. nismo mel kej.
pred kratkim pa sem dobila sms: "jutri si dela prosta." od delodajalca.

delodajalec, slabost in vedno iste face.

tako je, nekdo me je uslišal. delodajalec je poklical in tako sem popoldne veselega srca in praznega želodčka odpujsala v njegov atelje. postregel mi je z delom in z besedami, ki so mi včasih prava uganka. rekel je, da se ne bo več pogovarjal z mano, ker sem opasna. hm. al nekej v tem smislu. po treh urah dela smo šli s sodelavci na pir (kakav v bistvu. ja, ful smo pičke). v debjeumu sem srečala nekaj znanih fac. a ljudje res nimajo ob večerih kej počet? res, včasih me zaskrbi za tale naš narod. noben ne dela, vsi pa imajo dost denarja, da si vsak večer privoščijo pir. kakav. ali radensko. nevem. zgleda kot da sem edini revež. a sem? nej kdo reče, da nisem. ampak od kod jim denar?
jutri delam od sedmih zjutraj. 8 ur krat 600 sit je 4800 sit. tolar na tolar je kitara.

delodajalec ni resen.

jas imam eno veliko težavo.
moj delodajalec ima tak način: ko njega ni (ker je kje drugje), mi delavčki sroteki ne mormo pridet delat, ker... zato moramo bit doma. men tam ni težko delat. rada sem pri njemu v ateljeju, kjer poslušamo tiziana in seala in se hecamo z ostalimi delavčki sroteki. smo štirje. in smo zabavni. kaj je lepšega kot limat nalepke in se cel dan hecat ter bit za to še plačan? marsikaj je lepšega, ampak, sej razumete.
no, danes mineva že peti dan, ko moj delodajalec štrajka. morda me je naskrivaj vrgel iz službe.
glavna težava se pojavi, ko mora človek tretji dan zapored preživeti v družbi matere, ki je nekej nastrojena. imamo v nedeljo velik praznik, pridejo obiski in to, in hisa se mora svetit. js pa nism pospravljalski tip cloveka. ce ze pospravljam, me je takrat ravno prijelo in sm zato mal pospravla. pomaga sicer, če lahko poslušam svojo muziko. ampak kako nej matero prepričam, da bova poslušali mandote al pa arctic monkeys? in potem se pač kregamo. ker ona je sitna, men se pa ne da bit pohlevna (čeprav sem kot v hlevu...). teško mi je.
zatorej, dragi delodajalec, reci, da je treba pridet delat!

težave s problemi.

to naše življenje je zajebano ko prekratka deka.
že itak vsi preveč razmišlamo, tudi ko nam ni treba in potem si omislmo še blog. kreteni. ampak to je zdej in, tako da ne bom zaostajala (to sm že povedala). zdej se men tuki pojav problem, namreč: če ti hočeš bit pameten in naglas razmišljat o stvareh, se tu pa tam dotakneš tudi kakšnega človeka, ki se mu je pripetila butasta stvar ali pa je on sam tako butast, da je to treba oment. ampak ta blogger je tako svobodna zadeva, da omenjena oseba zlahka zatava semle in prebere neumnosti, ki jih pišem o njej.
js mam probleme. preveč razmišlam. na blogu ne morš šimfat. kaj nej pa pol počnem?!

zavihat rokave

tako. ce grejo vsi v korak s casom, jas ne morem zaostajat. zdej mam tud js blog in bom lahko svetu pokazala, da razmislam. sej je butasto, ampak me vlece credni nagon. sit, kaj pa ce nc ne razmislas? kr neki pises? a se da to za nazaj zbrisat? sama sebe sprasujem?