aah, dej mi gmah!

Jaz sem pravi
(Zmelkoow)

dandanes se že vsak izdaja za boga
sami psihopati, vmes pa jaz,
pošten in iskren kot flexarca,
ki meče iskre pošteno v zrak

dajte mi čas in ustvaril bom prostor,
tri dimenzije, v katerih bom stal.
morda sem res včasih malo preskromen,
a ko mi rečejo bog jaz odzdravim s čao.
ali pa mijav, če sem ravno mačkast,
včasih samo cvilim kot kakšen glodalec.
lahko bi rjovel, če bi bil kralj živali lev.

res ne znam pretvorit vode v vino
in nikoli ne vem, kje se zavije za raj.
ampak če mi daste filter vrečko in vodo
pa lonček in štedilnik znam ustvarit čaj.
prosim brez vprašanj, kako in zakaj
sem pač bolj skrivnosten, tak je moj značaj,
lahko bi besnel, če bi bil kralj živali lev.

drži da nisem mojster na dvovišinski bradlji,
ampak z žeblji zabit bi gor na križu obstal.
seveda bi zahteval lokalno anestezijo,
saj razumete, vsak je pod kožo krvav.
ne bi se bal, mogoče edino ptičev, ki izkljujejo oči,
veste, to se zgodi.
ampak ne bi oslepel, če bi bil kralj živali lev

nekaj malega znam tudi klonirat -
iz enega deževnika sem že naredil dva.
enak postopek testiram tudi na ljudeh,
a se žal ponavadi neuspešno konča.
saj veste čudna so pota božja.
jao spet imam napad domotožja
ampak ne bi trpel če bi bil kralj živali lev

prasica debela.

eni od obeh svojih prijateljic sem ukradla šal. vzela in nikoli več vrnila. to pomeni, da sem ga ukradla. ane?
prasica sem.

nekaj gnilega v deželi notranjski.

jah, ko sem končno dopotovala na domačo zemljo, moja noga ni čudežno ozdravela.

pa sem šla na to našo trapasto urgenco, kjer bi zoprnim sestram krona z glave padla, če bi bile malo manj zoprne.

vsaj zdravnica in rentgenopreativka sta bili kul.

ugotovili so, da v mojem stopalu ni nič zlomljeno (hvala, to sem vedela), in ... no, da mi v bistvu nič ni.

mene pa nožica še vedno boli in spretno se moram izogibati hoji in delu.

oča trdijo, da je moj avto pokvarjen. zato je v čakalni vrsti pri spc škerjanec. tam se ravno zdaj popravlja naš novi družinski avto, ki je bil pretekli teden nesrečno potolčen s točo in, kot da to ni dovolj, še zaleten by dedek, ki vozi rikverc v rondoju.

še dobro, da me dušan še vedno pohlevno čaka v senci češenj in sliv na našem dvorišču. sicer nima servota in vinjete, je pa vseeno bolj zanesljiva izbira od radovana.

caralho.

poslednji dan.

to je skoraj ne za verjet, ampak v hostlu sem koncno ostala sama. z receptorko in cistilko. ampak imam sobo, dnevno sobo z daljincem in racunalnik z internetom samo zase.

nekdo disec je na vratih in receptorka se pogovarja. ce bi se malo potrudila, bi razumela, kaj hoce. (jaz, ne receptorka) ok, ocitno ga ne zanima hostel. ker je sel.

sanji se je slabsa polovica koncno oglasila. mislim, da bo zdaj uredu. zakaj se ni ze prejsnji teden, recimo? bi bila cela portugalska cisto drugacna, ce bi se. recimo.

no ja, glede na to, da mi je to dan za okrevanje, ne bom napisala dosti, ker nimam cesa pisat ... razen da sem zjutraj vstala, pozajtrkovala in spila kavo, nato pa gledala jogos olimpico in saltala od mtv-ja do vh1. to je 6 muzickih programov. mislim, da sem v enem dnevu nadoknadila vse v 6 mesecih (kolikor sem bila brez mtv-ja) zamujene videospote. hvala bogu, da moj tv lovi samo slo1 in slo2. vsaj tisto, kar imam na voljo, je gledljivo.

sicer pa sem malo pofotkala hostel, napisala kartice (ja, na zadnji dan, sori, ce jih boste dobivali sele cez 2 tedna), spakirala vso bojno opremo in. to je to. =) sanja je sla v center in bo kupila testenine + omako, da bova vsaj en dan jedli kot ljudje.

mislim, da bo to vrhunec dneva.

aha, vceraj smo z nemkami (nemkama, v bistvu. maria in hanna sta) spile cervejo in gledale neumne nadaljevanke na fox life. na-sumu-nemci so v bistvu francozi, ali se bolj verjetno kanadcani (ker menda zelo dobro govorijo anglesko), se do mojega odhoda v posteljo se niso vrnili, smo pa ugotovili, da je tista bejba v bistvu od enega od njih bejba. onadva sta se vrnila prej kot ostali. ali pa je vceraj bil ravno on na vrsti. ohoho. kot da vas to zanima ... ampak kaj pa naj drugega pisem, da pijem cedevito in da cistilka locuje odpadke? ne vem no ...

ohoho, kako si grem na zivce. xB

dan vzrokov in posledic.

zoper vsako bolezen raste rosca na svet', se je bil zlagal gospod kosobrin.

meni noga ne deluje prevec, kot bi morala. in ni cudezne rosce. majkemi. saj ne, da sem kaksno poskusila ...

vceraj sva imeli s sanjo sportni dan. toliko se v zivljenju nisem prehodila. ce sestejem vse svoje bivake skupaj, ne naberem toliko kilometrov.

najprej sva sli v center in splezali na grad od são jorgeja. jaz sem si ga ogledala od spredi-zadi do spodi-zgori in bila navdusena. v bistvu so samo stene in drevesa, ki rastejo iz peska in ravno to je blo tko cudovito. in bil je tam gospod, ki je brenketal na kitaro neko davno muziko. zelo sproscujoce.

nato sva s sanjo odromali proti belému. tam je bilo super lepo, ampak ogromno in prevec hoje. sploh ce pristejem se pohajanje po centru od prej.

nazaj sva sli na sreco z busom in se odpeljali par postaj naprej od domovanja, tko da ni blo fajn in sva spet malo hodili. na poti sva nabavili jogurte in cokoladne stvari in kar naenkrat me je zacela bolet noga. ne vem, od kdaj, nisem narobe stopila, nisem se udarila. kar pac boli me.

zvecer naju je gonçalo povabil na vajo od njegovega benda. bilo je res hecno, njegovi sobendasi so prav zaminivi gospodje. vsi so ze odrasli, poroceni in resni, ampak igrajo ac/dc, iron maiden in podoben shit rock, ki ga jaz ne ljubim. sploh. ampak je bilo hecno.

danes sva si ogledali oceanário. kar zaminivo, ampak ne vem, zakaj sem pricakovala vec. in potem nisem dobila tega? ne vem.

glavno je, da me noga se bolj boli, tako da ne morem stat na njej. nekej je oteceno, ampak ne vem, zakaj in kaj sploh in briga me. jutri bom zares pocivala, danasnje pohajanje je bilo napaka. ker zdaj tu po hostlu skacem samo po eni nogi.

sanja je sla po cervejo in cips, tako da bo danes veselo.

hrvatice in spanci so nas zapustili, so pa prisle anglezinje, ki ze ce dan gledajo tv, pa neki najbrznemci, ki so kar fajn za pogledat (4 fantje in ena punca, ne vem v kaksnih odnosih bi lahko bili) in 2 slovenca. jaa! fant in punca.

v kuhinji je smeha polna skleda, mislim, da je nekdo nekaj zazgal ali polil. vazno, da sta sanja in pivo na poti sem. ohoho.

sanjo bom prisilila, da spije neka piva. ful ji je hudo. joka. vem, zakaj ji je hudo in vem, da je huda stvar in vem, da ne morem nic narest v zvezi s tem. mi je pa vseeno ful grozno, ko zacne kar naenkrat jokat. in jaz nisem dobra tolazba. jaz lahko samo recem "sej bo," ker itak bo. ker vse enkrat mora bit. ampak ko si down, to niso glih besede, ki jih hoces slisat, a? ma ne vem, nisem dobra v tem. ne vem. sanja, te ljubim zelo, ampak res ne znam pomagat. ce to beres. ali bos brala. cez 10 let, ko bos porocena in imela dva lepa otroka in bos lepa, poskocna, slank in tako kul kot si zdaj.

aa, tudi nemki sta sli ven po pivo, tako da bo danes fado hostel partz. ob desperate housewives ... krneki. ampak bo. enkrat mora bit. zakaj pa ne recimo danes?

zivel tito!

tezhak dan.

dan v portu.

bruno je vceraj ze spet na polno zurav, zato sva s sanjo danes, kot pricakovano, sami odsli na dolgo pot v porto.

najprej pes v center na bus, potem gori-doli po portu in za desert sva sle iskat plazo. hoteli sva videt ocean, ampak je bilo na tistem obmocju tako oblacno/megleno, da nisva videli dlje od svojega nosa.

porto ima priblizno toliko prebivalcev kot nasa prestolnica, ampak je res veliko mesto. vse je veliko, celo ljudje so (v povprecju) visji od bragatusev. mnogo mnogo je turistov. in niso zgolj francozi.

heh. na vlaku v porto sva sedeli zraven neke druzinice z majhno puncko, ki je bila lusna, hecna in sploh ne kot vsi ostali portugalski crianças. na poti proti bragi smo bili na istem vlaku in mala se naju je spomnila. prisedla je k nama in zacela nekaj cebljat v portugalscini. ko sva izpraznili najino zakladnico vprasanj v njenem domacem jeziku, in ji ze ene 6x povedali, da sploh nisva portugalki, sva zaceli govorit v slovenscini. nekaj casase nama je smejala, potem je sla. ampak se je se parkrat vrnila. bilo je kar fajn, malo sem jo razumela. scasoma je tudi ona dojela, da jo zelo slabo razumeva in naju je zacela ucit portugalsko. skoraj sva jo na finto, da je na vlaku cristiano ronaldo. potem sem jo na finto, da je christiano ronaldo moj moz. ni verjela. v bistvu je potem ona naju na finto, da je njen brat christiano ronaldo. res mu je bil malo podoben, ampak ne. christiano ronaldo se ne vozi z vlakom ...

sanja se je vrnila izpod tusa. zdaj sem jaz na vrsti.

wasted dan.

sardinha je zahtevala svoj davek.

vstali smo pozno. pozneje kot ponavadi, pa ze ponavadi vstajamo prepozno. bruno bi lahko spal (in mislim, da tudi je) do stirih.

medve sva zapustili domovanje enkrat okoli dveh. treh? nevem. odsli sva v center, pojedli kosilo, spili kavo in si ogledovali in poslusali mimoidoce.

nas plan, da danes obiscemo porto, je padel v vodo. fantje so bili prevec zdelani, pa tudi prepozno smo vstali, da bi lahko pravi cas se kam prisli. zatorej gremo tja jutri, magari ce sami s sopotnico. na te nase fante se sploh ne mores zanesti. bruno je super fejst in naredi vse, kar reces. ampak je vedno tiho in daje vtis, kot da mu je vse odvec. mogoce mu je, mogoce mu ni. dejstvo je, da nocem nikomur otezevat zivljenja. on dneve prezivlja tako, da jih pol prespi, drugo polovico pa nameni televiyiji in racunalniku. svoj bonus matranja je pokuril ze predvcerajsnjim, ko smo ga gnali v klanec k dobremu jezusu. ok.

danes gremo torej zgodaj spat, da bomo jutri zgodaj vstali.

a je kdo opazil, kako suhoparen stil imam? ne.

ampak res, utrujena sem, ne morem. pisem le gola dejstva, da boste na tekocem, ce to sploh se kdo bere.

ohoho.

a ste opazili, da sem se navadila na portugalsko tipkovnico in je vedno manj y-ov? parabens yame. aj! =)

in se to:
- vceraj me je klicala ravnateljica iz moravc in mi ponudila delovno mesto. kar pomeni, da bo sluzba in bo denar in grem drugo leto lahko recimo v latvijo ali belgijo or so. odvisno, kateri jezik me bo najbolj pritegnil. pobiram predloge in kandidate, ki bi se z menoj udelezevali tecaja in potovanja. aj ne, andreja, daj no mir!
- sanja je izgubila glas. ze ves cas je bolna in pije lekadol, ampak vzporednos tem uziva tudi druge substance, na primer sladoled in sumos de laranja z ledom. zdaj zgolj sepeta. ko bo tudi to sposobnost izgubila, se bom pogovarjala sama s sabo.
- v lizboni so imeli oborozen rop banke, v katerem je umrl en clovek. se dobro, da gremo tja sele v ponedeljek ... ?!

pretekli dan.

sanja se ze spet tusira.

opravicujem se, ako ta post ima veliko napak, ampak ravno smo se vrnili iz diskoja sardinha.

s sanjo (ki se tusira) sva prvo kavo spili zraven zelo lepega mozakarja. nakar sva ugotovili, da je natakar v sardinhi. to ficando sardinha, ce hoces, lepi natakar.

vceraj nas je nas gostitelj bruno odpeljal k igreji bom jesus (cerkev dobrega jezusa - vsi jezusi so bili dobri, ampak ta se posebno). bilo je naporno, cel dan smo plezali do tja hor in nazaj dol. nato smo jedli (mami, poslusaj to) francesinhas. to je noramalen navaden toast s pomfrijem in je krneki. ampak izlocamo po njemu. to je pa uredu. res je, da nam pri tem pomaga tudi activia com suha sliva. vazno je, da izlocamo.

danasnji dan je minil v glavnem v znamenju nakupov. s sanjo sva obdelali vse underwear stores in bilo je popolno. jedli sva v lokalcku, kjer je vsaj nekdo znal govoriti anglesko. kul.

zvecer smo odsli k jorgeu, ki nam je skuhal rizoto z morskimi sadezi. nisem je znala pojest. itak sem bila sita.

jorge, bruno in jaz smo po vecerji ponavljali slovenske besede, vkljucno z vsemi neprimernimi. jergejev necak in bratranec nista cisto tocno vedela, zakaj se gre (zato, da se kam pride), ampak sta sodelovala v portugalscini. sanja je medtem spala na kavcu zelo bogate druzine. nerodno mi je bilo fotkat. to je bila ena najvecjih his, v katerih sem kdaj bila. a se spomnite esmeralde? no, to je bila tako velika hisa. res velika. jorge je bogat. to smo vedeli ze prej, ker voyi mercedeza. zdaj smo se prepricali.

nato smo odsli v sardinho. to je diskac. z lepim moskim. kot natakarjem. ful je hecno, ko portugalci navdseno polesujejo na tpc-tpc brez besedila. s sanjo sva se vklopili, ker sva z balkana in sva vajeni cudne glasbe.

in se par ugotovitev:
- portugalski otroci so zelo zelo razvajeni,
- portugalske bejbe niso prevec lepe,
- in fantje so majhni,
- veliko ljudi je manjsih od mene,
- z brunom gledava mtv,
- portugalska voda ima okus (in your face, gospa uciteljica kemije),
- portualci spijejo kavo v roku 10 minut in zapustijo kraj zlocina.

jutri porocam dalje.

drugi dan. tretji dan?

ne vem.

vceraj sva s sanjo odsli v enter brage. mestece je kar lusno, edino umazano ko pujs.

pili sva eksoticno kavo. bila je mrzla, zmesana z vodo in postrezena v kozarcu, polnem ledenih kock. v bistvu ni bilo tako slabo, ampak pricakovala sem toplo kavo. krneki.

s sanjo sva ob tisti mizici prezivli najvec casa. glede na sosede. portugalci se namrec usedejo k mizi, narocijo, spijejo in grejo. slabo znajo anglesko in ignorirajo te, ko hoces placati zanic pico. zelo se trudim, da bi uporabila svoje znanje portugalskega jezika, ampak je res tesko, ker govorijo muito muito rapidly =)

s sanjo sva porabili kar cel dan, da sva si ogledali katedralo in. ogledali sva si center pac. =) yanimivo je, da imajo vse hise na fasadah ploscice. od dalec izgleda lepo in portugalsko, ampak ko t vidis tudi v cerkvi ... ne vem, mislim, da mi grejo te plscice na zivce =)

zvecer smo z brunom in jorgejem odsli na vecerjo/cervejo. srecali smo se z nekimi njihovimi super zabavnimi kolegi.

danes bo tu dez (menda), in v planu imamo iti pokledat par kilometrov oddaljeno cerkev (tu okoli jih je polno).

sanja je zgrozena, ker pisem blog medtem ko onadva z brunom gledata joeya. wtf?!

ç se prebere s. =)

prvi dan.

nisem si mislila, da imamo panicno zlahto tudi po ocetovi strani. stara mama mi je namrec ob odhodu zaupala, da se sigurno vidimo zadnjic, ker portugalska je vendar zibel kriminala.

v skrbeh je bila tudi mati, ampak to je itak bilo pricakovano. v glavnem je zganjala vik in krik okoli prevozov in ostalih rezervacij, za katere sem verjela, da se bodo ze zrihtali/-e.

koncno pa je bil kufer spakiran in polozen v prtljaznik. v zagrebu smo pobrali se ze veckrat omenjeno dekle pod tusem in se odpeljali na letalisce = zracna LUKA zagreb.

prvi polet v zivljenju sem prestala brez praske, pa tudi brez bruhanja in ostalih nevsecnosti, s katerimi nas radi strasijo. stevardese in stevard (soliden) so bili prijazni, da je kr kej, postregli so nam celo z vecerjo. in kavo.

na letaliscu v lizboni naju je pricakal sanjin znanec gonçalo (in to je tudi edina beseda, v kateri bom uporabila crko ç), ki je zgovoren, prijazen in nasploh uporaben decko. zrihtal nama je karte za avtobus, nam pospravil prtljago (ker smo 2 uri cakali na bus), nas peljal v supermarket (sok! ob enajstih zvecer je odprt in poln ljudi!) in na prvo lizbonsko pivo. potem naju je pospremil nazaj do avtobusa in pocakal, da sva se odpeljali.

v bragi se je ekipa zamenjala. pricakala sta naju nas gostitelj bruno in njegov prijatelj z mercedezom, jorge.

od tu naprej se ne spomnim, ker sem spala.
zdaj pa grem jest. mogoce bo bruno zrihtal kaksen foto-kabel, da vam zadeve opisem se z bolj slikovite strani.

até logo!

pa sem tu, tiramisu!

ali kako bom v 10 dneh obdelala sever portugalske in njeno glavno mesto.

da bodo mati pomirjeni in vi dobro obevesceni, pa tudi da stvar ostane v mojem luknjastem spominu, sem se odlocila, da spisem par vrstic, medtem ko se cimra tusira.

ravnokar sem na tipkovnici nasla ç, nima pa sh-ja, ch-ja in zh-ja, kar je razumljivo. y in z sta zamenjana, kar ni razumljivo, pa vendar.

kot je bilo zmenjeno ze davnega februarja letos, sva se s sanjo odlocili, da poleti odpotujeva v to precudovito malo dezelico na koncu evrope. vpisali sva se na tecaj portugalscine in rezervacija letalske karte je bila le se vprasanje casa.

morda najine odlocitve niso bile tako rapidno sklenjene, kot sem se zdaj izrazila, ampak glavno je, da sem tu, v bragi, v brunovi sobi, medtem ko se sanja tusira in spodaj kokodakajo kokosi. ne, to ni noben hec. ob sestih zjutraj, ko sem se odpravljala spat, me je ze budil petelin. v mestu s 100.000 prebivalci in nisem dalec od centra. super.

ce bi s seboj vzela kabel za fotica, bi vam ekskluzivno napopala par slikic, ampak ne. bom naknadno.