o sonho.

ponoči sem imela ene take prijetne, a zmedene sanje. zelo malo sem spala.
potem je zvečer lektorica na portugalščino prinesla tole pesem. tako zelo sem se identificirala z njo, da mi je šlo kar na jok.

o sonho
(de madredeus)

quem contar
um sonho que sonhou
no conta tudo o que encontrou
contar um sonho proibido

eu sonhei
um sonho com amor
e uma janela e uma flor
uma fonte de agua e o meu amigo
eno havia mais nada...
s nos, a luz, e mais nada...
ali morou o amor

amor,
amor que trago em segredo
num sonho que no vou contar
e cada dia mais sentido

amor,
eu tenho amor bem escondido
num sonho que no sei contar
e guardarei sempre comigo

uaau, to je pa močno!

v kleti dogaja. ne vem, če je to samo neostik.
v taki družbi bi lahko delala 24 ur na dan.
hvala vam, banda!

sindikalni izlet.

saj veste, kako nejmam cajta. tisti, ki se z menoj družijo tudi v živo, se mi že kar smilijo. vsaka druga izrečena beseda mi je »utrujena, spati, nejmam-cajta in ti-ne-razumeš«. nekaj podobnega sem zrecitirala tudi izvršnemu direktorju godbe cerknica, ko me je prejšnji teden poklical za špil v planici.

seveda se gospod ni dal prepričat in tako sem včeraj pač že spet vstala ob 5h. na avtobusu me je malo zmanjkalo in prebudila sem se nekje v bližini kranjske gore. to je meni sveti kraj, ker sem počitnice v otroštvu preživljala prav tam in v okolici. če boste šli tudi vi kdajkoli v tiste kraje, se oblecite bolj, kot sem se jaz.

planiška velikanka je velikanska.

če še niste bili na tekmi poletov v planici, se je udeležite naslednje leto. meni je ob pogledu na skakalnico in norce, ki so jo preletavali, zastajala kri v žilah. malček pretiravam, ampak vseeno, bilo je kul, da sem pokala po šivih.

z godbo smo še pred štartom zašpilali nekaj slovenskih, potem pa se prepustili ogledu tekme.

noro. padla sem not. ne dobesedno. navijala sem ko otrok. hudo. fantički, ki jih ponavadi vidimo samo na televiziji, so se zdaj vozili nekaj metrov stran od mene. če bi bila možnost, bi romorenu dala fajv. majkemi. v moje srce so se zapisali kot fantje z jajci. rejs. svaka čast.

tudi sicer mi v poplavi germanskih jezikov in njih govorcev ni bilo nič hudega. pogled na polno tribuno norveških navijačev mi je vsaj za silo ogrel premražene ude. pa tudi jegermajster ni bil slab.

naspala se torej nisem. sem pa vsaj malo prezračila pljuča in možgane, da bo ta teden ja poln uspešno izvršenih podvigov.

p. s.: fotke objavim a.s.a.p.

zbrkljanih povedi polna skleda.

zadnje čase sem nenormalno odvisna od vremena.

še dobro, da so za par dni napovedani sončni žarki. malo mi že dogaja. saj veste, kako je to. ob šestih zjutraj se svetlika tam za hribi, ob sedmih sije sonce, ob enajstih nam je že vroče. svetlo je in smo veseli.

rože na oknih uspevajo. ne vem, kako to.

dovolj energije imam, da se z mularijo ves čas hecam in vse obrnem na štos. potem so tudi oni bolj prizanesljivi. slava jim.

še vedno zbiram denar za moj novi avtobus. mislim, da bom sobotni zmenek na šmarni gori prestavila za 2 tedna in šla raje v klet. služit, kajpak.

mitch mi ne odgovarja na sms-e, mi pa pošilja notno gradivo za naslednjo uro.

pridejo stvari, ki te streznijo. in potem tudi neostik in sodelovec nasproti ne pomagajo.

ampak. treba se je samo naspati, malo pojamrati, imeti sanjo in katico, se fajn najesti in pomlad je spet tu.

na strop na gasilskem domu v zgornjem kašlju sem napopala blizu 30 metuljev. imam muskalfiber in lojtrofobijo. ampak zdaj sem doma ob polni šalci sadne kupe in svet je lep.

ne vem, kakšno vreme je zunaj. vse je. bolje, da grem spat, samo poglejte si ta post ...

naj tudi vam metulji požegnajo prihajajoče dni. jaome.

bon idee.

(Regina Spektor)

Don't tell your mother that you are afraid
Don't tell your lover that your heart might break
Don't tell your gods you no longer believe
Because as soon as you say it out loud they will leave you
And you will miss them oh so bad
And you will wait for their return
And you will wish they were your own
But gods that have left you will never grace your home

Don't tell your secrets to anyone
Because ideas are vulnerable
As soon as you say your ideas out loud
Then they can go and live on their own without you
And you will miss them oh so bad
And you will wait for their return
And you will wish they were your own
But ideas that left will never come back home

I feel slovenština.

"ukradli so mi koleso!"

"niso mi verjameli!"

"dej mi to piškoto."

"pridem iznenada."

en neostik, prosim. pa zavijte za s sabo.

v soboto je bilo v kleti noro!

ekipa je bila za ožent. sploh pa, če kombiniraš sanjo in neostik, je žur zagotovljen. kako ohlapno izrazoslovje. ampak vseeno.

a vi tudi tako radi hodite v službo? se s sodelavci pogovarjate o tragičnih prometnih nesrečah in se zraven krohotate pod mizo? ali tvorite pravilne stavke? si sproti izmišljujete besede in trdite, da obstajajo? ali sodelavcem izbirate nadimke? poslušate radio ekspres in se zgražate? in nato preklopite na karkoli drugega in se še naprej zgražate? nakar se ustavite na radiu, kjer gostijo prekmurskega pisatelja? in se naveličate in date na radio ena? in pojete in plešete? in sodelavca učite portugalsko? in se greste tisto igrico "ime, država, mesto, žival, rastlina" na vse črke abecede? in zardevate ob laskavih pohvalah sodelavcev, ki se jih rahlo bojite? in sodelavcem pojeste vse napolitanke? in ob koncu delavnika rečete "js še ne bi šla domov"?

ja, mi tudi.

a resno?

vau.

menda se obetajo proste sobote. to se kar prileže. cele dneve delam. najprej v šoli, popoldne pa še v kleti s tistimi amway škatuljami. sicer je super. ampak sem že v sredo tako utrujena, da ne morem nič. pa še športne in izobraževalne dejavnosti sem si naprtila za skoraj vsak dan.

saj ne, da me kdo sili k delu. samo rada bi izkoristila in prislužila tistih par evrov, dokler imam še to možnost. ker delo v kleti menda traja samo še nekaj tednov. in takrat bo čas za spanje.

ker, kot sem omenila, dela počasi zmanjkuje, nam bo šefica omejila delovni čas. tako se šušlja. zato si v kratkoročne načrte postavljam naslednje misije:

- šmarna gora,
- prekmurje,
- stara in nova gorica.

izpolnite prijavnico in zapolnite dušanove sedeže, dokler je še možno. dobrodošli tudi samostojni prevozniki.