sindikalni izlet.

saj veste, kako nejmam cajta. tisti, ki se z menoj družijo tudi v živo, se mi že kar smilijo. vsaka druga izrečena beseda mi je »utrujena, spati, nejmam-cajta in ti-ne-razumeš«. nekaj podobnega sem zrecitirala tudi izvršnemu direktorju godbe cerknica, ko me je prejšnji teden poklical za špil v planici.

seveda se gospod ni dal prepričat in tako sem včeraj pač že spet vstala ob 5h. na avtobusu me je malo zmanjkalo in prebudila sem se nekje v bližini kranjske gore. to je meni sveti kraj, ker sem počitnice v otroštvu preživljala prav tam in v okolici. če boste šli tudi vi kdajkoli v tiste kraje, se oblecite bolj, kot sem se jaz.

planiška velikanka je velikanska.

če še niste bili na tekmi poletov v planici, se je udeležite naslednje leto. meni je ob pogledu na skakalnico in norce, ki so jo preletavali, zastajala kri v žilah. malček pretiravam, ampak vseeno, bilo je kul, da sem pokala po šivih.

z godbo smo še pred štartom zašpilali nekaj slovenskih, potem pa se prepustili ogledu tekme.

noro. padla sem not. ne dobesedno. navijala sem ko otrok. hudo. fantički, ki jih ponavadi vidimo samo na televiziji, so se zdaj vozili nekaj metrov stran od mene. če bi bila možnost, bi romorenu dala fajv. majkemi. v moje srce so se zapisali kot fantje z jajci. rejs. svaka čast.

tudi sicer mi v poplavi germanskih jezikov in njih govorcev ni bilo nič hudega. pogled na polno tribuno norveških navijačev mi je vsaj za silo ogrel premražene ude. pa tudi jegermajster ni bil slab.

naspala se torej nisem. sem pa vsaj malo prezračila pljuča in možgane, da bo ta teden ja poln uspešno izvršenih podvigov.

p. s.: fotke objavim a.s.a.p.