zbrkljanih povedi polna skleda.

zadnje čase sem nenormalno odvisna od vremena.

še dobro, da so za par dni napovedani sončni žarki. malo mi že dogaja. saj veste, kako je to. ob šestih zjutraj se svetlika tam za hribi, ob sedmih sije sonce, ob enajstih nam je že vroče. svetlo je in smo veseli.

rože na oknih uspevajo. ne vem, kako to.

dovolj energije imam, da se z mularijo ves čas hecam in vse obrnem na štos. potem so tudi oni bolj prizanesljivi. slava jim.

še vedno zbiram denar za moj novi avtobus. mislim, da bom sobotni zmenek na šmarni gori prestavila za 2 tedna in šla raje v klet. služit, kajpak.

mitch mi ne odgovarja na sms-e, mi pa pošilja notno gradivo za naslednjo uro.

pridejo stvari, ki te streznijo. in potem tudi neostik in sodelovec nasproti ne pomagajo.

ampak. treba se je samo naspati, malo pojamrati, imeti sanjo in katico, se fajn najesti in pomlad je spet tu.

na strop na gasilskem domu v zgornjem kašlju sem napopala blizu 30 metuljev. imam muskalfiber in lojtrofobijo. ampak zdaj sem doma ob polni šalci sadne kupe in svet je lep.

ne vem, kakšno vreme je zunaj. vse je. bolje, da grem spat, samo poglejte si ta post ...

naj tudi vam metulji požegnajo prihajajoče dni. jaome.