dan v portu.

bruno je vceraj ze spet na polno zurav, zato sva s sanjo danes, kot pricakovano, sami odsli na dolgo pot v porto.

najprej pes v center na bus, potem gori-doli po portu in za desert sva sle iskat plazo. hoteli sva videt ocean, ampak je bilo na tistem obmocju tako oblacno/megleno, da nisva videli dlje od svojega nosa.

porto ima priblizno toliko prebivalcev kot nasa prestolnica, ampak je res veliko mesto. vse je veliko, celo ljudje so (v povprecju) visji od bragatusev. mnogo mnogo je turistov. in niso zgolj francozi.

heh. na vlaku v porto sva sedeli zraven neke druzinice z majhno puncko, ki je bila lusna, hecna in sploh ne kot vsi ostali portugalski crianças. na poti proti bragi smo bili na istem vlaku in mala se naju je spomnila. prisedla je k nama in zacela nekaj cebljat v portugalscini. ko sva izpraznili najino zakladnico vprasanj v njenem domacem jeziku, in ji ze ene 6x povedali, da sploh nisva portugalki, sva zaceli govorit v slovenscini. nekaj casase nama je smejala, potem je sla. ampak se je se parkrat vrnila. bilo je kar fajn, malo sem jo razumela. scasoma je tudi ona dojela, da jo zelo slabo razumeva in naju je zacela ucit portugalsko. skoraj sva jo na finto, da je na vlaku cristiano ronaldo. potem sem jo na finto, da je christiano ronaldo moj moz. ni verjela. v bistvu je potem ona naju na finto, da je njen brat christiano ronaldo. res mu je bil malo podoben, ampak ne. christiano ronaldo se ne vozi z vlakom ...

sanja se je vrnila izpod tusa. zdaj sem jaz na vrsti.