pa sem tu, tiramisu!

ali kako bom v 10 dneh obdelala sever portugalske in njeno glavno mesto.

da bodo mati pomirjeni in vi dobro obevesceni, pa tudi da stvar ostane v mojem luknjastem spominu, sem se odlocila, da spisem par vrstic, medtem ko se cimra tusira.

ravnokar sem na tipkovnici nasla ç, nima pa sh-ja, ch-ja in zh-ja, kar je razumljivo. y in z sta zamenjana, kar ni razumljivo, pa vendar.

kot je bilo zmenjeno ze davnega februarja letos, sva se s sanjo odlocili, da poleti odpotujeva v to precudovito malo dezelico na koncu evrope. vpisali sva se na tecaj portugalscine in rezervacija letalske karte je bila le se vprasanje casa.

morda najine odlocitve niso bile tako rapidno sklenjene, kot sem se zdaj izrazila, ampak glavno je, da sem tu, v bragi, v brunovi sobi, medtem ko se sanja tusira in spodaj kokodakajo kokosi. ne, to ni noben hec. ob sestih zjutraj, ko sem se odpravljala spat, me je ze budil petelin. v mestu s 100.000 prebivalci in nisem dalec od centra. super.

ce bi s seboj vzela kabel za fotica, bi vam ekskluzivno napopala par slikic, ampak ne. bom naknadno.