to sem jas!

mogoče sem nor,
mogoče samo utrujen,
mogoče nevaren,
mogoče me niti ni.

nič hudega sluteč hodiš po ulici
in že ti spontano pade kak delavec na glavo.

folk pa misl, da sm bolan.
ne, sam ful sm žejen in mal sm zaspan.
od golih sanj.

nisem kriv, da tiho ljubim te,
nisi kriva, da ne ljubiš me,
zame si še pegasto dekle.

ko pamet so delili,
jaz sem izvisel,
zato nikol do zdaj
posebne sreče nisem mel.

dns bom zabluzu,
kej čem druzga nardit s sabo,
zato, ker tudi boh na mene je pozabu.

včasih je treba z glavo skoz zid.
včasih pomaga živce utopit.
včasih je dobr spomin izgubit.
včasih pomaga.

več medu bi nabrale čebele,
če bi ruzak s sabo vzele.

moja štefana,
življenje al smrt!
ti si za mene
tku ku rajski wrt!
ma buoh ni tou,
deb js ratou toj muož,
bla soj cajt si muoja,
več muoja na buoš!

trčen sem
in malo čez les
nor sem podolgem
in počez

pedenjped se sam oblači,
sam počeše in umije.
čeveljčke si sam skrtači,
sam se s čepico pokrije.
sam gre v širni svet na pot,
sam presodi, kod in kam.
a čeprav je tak gospod,
svečke ne obriše sam.