delodajalec, slabost in vedno iste face.

tako je, nekdo me je uslišal. delodajalec je poklical in tako sem popoldne veselega srca in praznega želodčka odpujsala v njegov atelje. postregel mi je z delom in z besedami, ki so mi včasih prava uganka. rekel je, da se ne bo več pogovarjal z mano, ker sem opasna. hm. al nekej v tem smislu. po treh urah dela smo šli s sodelavci na pir (kakav v bistvu. ja, ful smo pičke). v debjeumu sem srečala nekaj znanih fac. a ljudje res nimajo ob večerih kej počet? res, včasih me zaskrbi za tale naš narod. noben ne dela, vsi pa imajo dost denarja, da si vsak večer privoščijo pir. kakav. ali radensko. nevem. zgleda kot da sem edini revež. a sem? nej kdo reče, da nisem. ampak od kod jim denar?
jutri delam od sedmih zjutraj. 8 ur krat 600 sit je 4800 sit. tolar na tolar je kitara.