rožna dolina - vredna greha.

jooj, vsem sem rekla, da bom silvestrovala v zagrebu. že samo zaradi dejstva, koliko ljudem sem to razlagala, bi lahko vedela, da me za novo leto ne bo v sosednji prestolnici.

v bistvu sem bila od silnih naporov, trajajočih vse do 29. v mesecu, tako utrujena, da se mi sploh nikamor ni dalo.

ker je nekdo imel zelo visokoleteče plane glede silvestrovanja, sem verjetno od strahu, morda tudi od lenobe ali pa kar od olajšanja, da je vsega konec, zbolela. temu se reče preventiva.

po dveh dneh depresije, samoobtoževanja, misli na samomor, prenajedanja, bolečin v hrbtenici in polnim mejlboksom sms-ov, ki jih nisem hotela, in odločilnem pikinem mejlu, sem sklenila, da grem zvečer k moji ženi.

poklicala sem še mitcha, ki je tako kot jaz zaradi nezanesljivega nekoga ostal brez silvestrovanja nad glavo, in bil je zaspano za.

prispela sva v preveliko družbo, da bi jo jaz prenesla. mitch je bil v dveh sekundah z vsemi prijateu, jaz pa sem z ženo, piko in ostankom jegra odhlačala na jogi v sosednjo sobo.

družba je okoli polnoči pobegnila v center, tako da smo ostale samo me tri z vsem alkoholom. in markotom, ki je pa itak spal. družinsko vzdušje, vedno prave pikine besede, tajdina brezpogojna ljubezen in zmerne količine alkohola so mi pomagale spregledati bistvo, ločiti zrnje od plev in sprejeti odločitvo.

bejbe. brez vaju bi na svetu ne bilo tako lepo. srečnga pa zdravga (že četrtič). zaresno. ***