bleibt alles anders.

spet pritožbe. tokrat čez samo sebe. navadila sem se na to, da nimam časa. in potem me kot strela z jasnega preseneti prešernov dan in čas je tako gost, da bi ga lahko rezala. kje so zdaj vsi moji umetniški popadki, kje je energija za pisanje bloga, katere piškote naj danes spečem, v kateri kulturni hram se bom podala (sploh danes, ko je vse zastonj)?

naj omenim, da sem že en teden prehlajena/bolna/se še nisem odločila. komaj čakam, da pridem iz šole, pojem lekadol in se lotim raznih gospodinjskih del. včeraj sem bila že po poročilih tako zaspana, da sem mrknila takoj po športu. zbudila sem se ob 4.30, ker ubogi srotek nisem mogla več spat. pretipkala sem neke pesmice za šolo in šla ob šestih nazaj v mižale.
zdaj, ko se mi že cel dan ne da nič početi, tudi spati ne morem več, ker sem se naspala za dva dni skupej. prevajala in tipkala sem nekaj za diplomo, ampak sem se tudi tega kmalu naveličala. jesti nisem mogla do kosila, ker sem se za zajtrk nabasala ko žvau. živim na od civilizacije izoliranem otoku, zato imamo samo 2 tv programa in mi razen ponovitve piramide tudi to ni bila dovolj dobra družba. mimogrede lahko še enkrat ponovim, da je saša lendero ena navadna kokoš in ne vem, kdo ima srce glasovati zanjo, če ji nasproti stoji vlasta nussdorfer, ki mi deluje precej bolj pametna gospa. zaradi slabega fizičnega počutja ne morem pilatirati, zamašen nos pa botruje dejstvu, da mi ni za igranje saksofona. kaj mi drugega preostane, kot da po piramidi še malček posedim na fotelju in si mimogrede ogledam še mešano štafeto v biatlonu?
priznati moram, da sem bila prav prijetno presenečena, ko sem zagledala naše postavne mladenke in mladeniče. pa tudi nenaše. tekma je bila strašno zaminiva, sledila sem vsakemu tekmovalcu, računala, koliko prednosti ima pred zasledovalcem in koliko mu manjka, da prehiti tistega pred njim, držala pesti pri streljanju in bila skratka od navijanja bolj hin kot oni od fizične aktivnosti. najbrž vas je precej takšnih, ki vam je biatlon španska vas (sklepam po sebi), zato vam povem razplet: bili smo četrti. za dobre pol minute smo zgrešili medaljo in to zaradi nesreče (najbrž treme) pri zadnjem streljanju. gospod marič je moral odteči še en častni kazenski krog.
aha, in zmagali so švedi. itak so bili celo tekmo v taki prednosti, da dam lahko samo kapo dol. in nalimam sličici skandinavskih dvojčkov:

bjorn ferry ...

... carl johan bergman

podobnost s švedsko glasbeno reprezentanco je shrljiva. presodite sami:

carl johan fogelklou & bjorn dixgaard