pedagoški eros my ass.

kakšen dan. človek ne ve, ali bi dal minus ali plus, čebelico ali črno piko, rdečo ali belo zastavo ...
v razredu sem skoraj izgubila živce, ker mularija ni danes nič slišala. ne vem, kaj je bil vzrok za tak kaos; vsi so bili zmešani, leni, agresivni, sitni, nesramni in tako dalje. očitno danes niti moja dobra volja ni mogla prodreti do njihove zavesti in se jim je rahlo jebalo za moje živce.
kljub temu, da sem jih imela že po eni uri poln kufer, me je kar malo stisnilo pri srcu, ko sem izvedela, da se jutri selim v prvi razred in sicer kot "dodatna pedagoška delavka" (po domače vzgojiteljica, kar nisem). v tem mesecu sem se namreč tako strašno navezala na te vražičke, da jih bom prav težko zapustila in tudi tiste traparije, ki so jih počeli, ko ni bil pravi čas zanje, jim bom odpustila in tudi slatkiše jim bom prinesla in nagrade za nagradno igro, ki smo jo furali od 3. januarja in ... in ... še kdaj jih bom prišla pogledat. no, itak se bomo videvali po šoli, ampak ne bo isto. aaaaah.
in na koncu mi je še ena deklica rekla: "a zdej bomo mel pa spet drugo učitelco? jooj. vsake dva tedna mormo na novo povedat, kako nam je ime ..."
res je štala, ko si v enem takem razredu, kot so bili tej moji sroteki. od septembra so jim zamenjali miljon učiteljic in še vedno ni konec. ni čudno, da žrebeta zbezljajo ...
no ja, bomo preživeli.
spat. utrujena sem od vseh novosti. naj se zadeve umirijo. hočem en teden miru.