lisa simpson in the house.

pred natanko nekaj časa sem ugotovila, da je res res tisto, kar pravijo. da se vse, kar oddajaš, vrne. tako se je primerilo, da sem bila prejšnji torek čisto naspidirana, toliko bolj, ker sem s tem naspidirala še druge in so potem oni mene nazaj. za mano je bil lep ponedeljek in potem je bil itak tudi torek lep. ane.
skratka, v ponedeljek sem končno odpisala tisti izpit in po niti ne tako napornem šopingu odšla na kosilo in v grosuplje. vaja je bila prov fiina, novi obrazi - mitchota sem pohvalila, da vodi strašno lep orkester, novi komadi - samo lahko bi mi prej povedal, da ima štimkolega srednjo glasbeno, da si ne bi delala bruk, nov jeziček, ki se je odlično odrezal in nove vroče ponudbe v mcdonaldsu, na poti domov.
skratka, ponedeljek je bil presenetljivo dober in mularija je v torek nekako zaznala, da sem polna pozitivne energije. ali pa ni. ampak bili so čisto drugačni kot ponavadi. vsi so me nekaj objemali, se pogovarjali z mano, celo nalogo so naredili brez besed in brez debate pospravili igrače.
ker sta bila že dva dneva zaporedoma dobra, sem se v sredo zbudila z občutkom, da to ne bo v redu dan. in mogoče zaradi tega pogleda res ni bil nevemkaj. namesto ure sem šla s profesorjem zgolj na kofe, kjer se nama je pridružil še en kolega in nato še en kolega. v šoli je bilo kar fajn, noben se ni stepel in pri kosilu so skoraj vse pojedli. popoldne smo spet malo pihali, tokrat v šolskem orkestru in zvečer sem morala priznati, da dan niti ni bil slab.
v četrtek nisem preveč razmišljala o usmerjenosti dneva. kar naenkrat je šel mimo. morda zato, ker nisem bila tako zaposlena. koga pa zanima ... tud mene ne v bistvu.
petek je bil skopiran ponedeljek. razen da sem lahko zjutraj spala do osmih, da nisem mela izpita in da mi slušalke niso crknile. po šihtu me je profesor spet odpeljal na druženje z grosupeljci, nato na čizburger v meka, nato pa na pivo v navigatorja. ob srečevanju starih obrazov nismo mogli kar odpeketati, tako da se je pivo spremenilo v ... pive, domov pa sem prišla 4 ure prepozno. zelo dober dan.
v soboto dopoldne sem se počutila kot meduza. hodila sem po hiši drsajočih korakov, napol zaprtih oči in počasnih gibov. popoldne sem prištimala vse potrebno za na pot in odšla na pot. potek sobotnega večera je opisan v prejšnjem postu. uradno pohvaljujem člane in članice grosupeljskega orkestra. so se mi zdeli prov fajn. ob priliki se vrnem. moja visoka pričakovanja o nekem kolektivnem partiju so se razblinila, ampak sem vesela, da se za izboljšanje vzdušja nisem opila. mi je bila zelo všeč komorna zasedba, s katero smo zaključili. dan je bil torej super, dobi pa še dodatno čebelico.
moj urnik za ta teden pa šteje dva nova družabna dogodka. in sklenila sem, da bom malo bolj začela vadit sax, ker se ne spodobi, da se grem brukat v tri orkestre, če sem kekec.
torej, kakšen bo današnji dan? če se bo res poznal po jutru, bolj len ...