make me feel tiny if it makes you feel tall.

zadnji teden se ubadam z nerešljivo situacijo. teško mi je. vse okrog mene raste, v meni se pa vse podira. polno je novih izzivov, vse je novo. je prišlo z novim letom. ampak o tem kdaj drugič. rada bi spregovorila o svojih globljih čustvih.
torej.
prijatelji mi obračajo hrbet. lepo počasi, eden za drugim. mogoče sem za to sama kriva. oziroma definitvno sem. za tiste, ki sem jih zgubila po svoji krivdi, točno vem, in še zdaj mi je žal, ampak mislim, da jih v bistvu nisem zgubila, samo odtujili smo se. še vedno mislim nanje.
zadnje čase pa opažam, da me obkrožajo sami ... čudni ljudje. neprijatelji. taki, ki jim spet in spet (in spet in spet) daješ novo možnost in se trudiš, pa te vedno znova razočarajo. in vedno znova misliš, da si sam kriv, da so taki do tebe.
tako da, zdaj sem se odločila. noben mi ne bo več pil energije. ni se mi treba družiti z ljudmi, ki mi hočejo samo slabo. nimam časa in nimam volje.
se pa iz srca zahvaljujem vsem, ki ste še vedno z mano. predvsem multiinštrumentalistka katra, bruh-kid-luka in jezus schwesta.
in hvala meni, ker se ne pustim vampirjem.