die Sonne scheint und ich habe Mahlzeit.

ugodno prodam tretjino svojih možganov.
zakaj je alkohol zaščitni znak vseh rojstnodnevnih zabav? a ne bi bilo bolj preprosto, če bi se enostavno povabili nekam na toplo, pili čaj in se šli kviz za otroke?
to govorim, ker se je včeraj spet bliskalo. prijatelj anže iz logatca je obeležil svojo dvaindvajsetko in hvala mu, ker me je povabil. tako fino že dolgo ni bilo. pred dvema mesecema sem se namreč tako zverinsko nabrlizgala, da sva se do včeraj z alkoholom bolj poredko srečala. in če sva se, sva si samo pokimala v pozdrav. no, včeraj pa sem iz vljudnosti vendarle naročila pivo, ki mu je sledilo še eno in še eno ... odlično sem se ujela tako s povabljenci kot naključnimi mimoidočimi, celo z diđejem. spomnim se tega diđeja, enkrat je bil moj psihiater, ko smo nekje sredi gozda zalivali rojstni dan nekega drugega prijatelja, pa so moja negativna čustva privrela na dan ob nepravem času. pozabimo na to. tudi on je pozabil. je pa vrtel same rokenrol hite, kot so: no one knows, mr. brightside, starlight in ružica. jeah. zavrteli smo se z dekleti in fanti, z znanci in neznanci, s treznimi in netreznimi. žur tega leta. o tem priča tudi moj izpad v angleščini, že na poti domov. tisti, ki me dobro poznajo, vedo, kako zlahka se prelevim v pristno sheffieldsko domačinko, če je doza prava. no, včeraj je bila doza dvojno prava, saj sem se iz angleškega okolja preselila še malce na nemško in sestavila nekaj prav prisrčnih rim. ne da se hvalim, ampak lagat se pa tudi ni lepo.
skratka, bilo je nepozabno. zato naj alkohol kar ostane zaščitni znak praznovanja rojstnih dni. hvaležni smo mu, da se druži z nami.