waiting on the world to change.

takole je. mnogo je časa preteklo, odkar sem zadnjič pisala o svojem življenju, mislih, bodočih možovih in delodajalcu. precej ljudi me je v zadnjem času opomnilo, da ni nič od mene.
res sem vmes zapustila delodajalca, razlogov tokrat ne bom omenjala. nisem si pa mislila, da me bo gospod tako pogrešal, da ne bo povabil nazaj na delovno mesto. da, to se je zgodilo in tako sem zopet prišla do inspiracije, kot se je izrazil znanec, ki rad je joto.
tako bom zdaj povedala:
- da sem vesela, da se dogaja filmski ffestival in da bi rada na steno svoje sobe obesila f, ki visi v cankarjevem domu nad red carpetom,
- da si ogledujem (lepe) fante, a me žal puščajo otopelo kot sam vrag,
- da sem zrasla na področju poslušanja glasbe in z angleških garažnih bendov prešaltala na ameriške izvajalce tipa john mayer in james morrison (ki ni anglež, je pa nad garažo),
- da sem prvič finančno poskrbela za dušana (moj avto je to. imam ga rada) in kupila dve novi zimski gumi (ostali dve sta bili še v redu),
- da sem začela s pisanjem diplomske naloge. moja obsedenost s skandinavijo se pokaže tudi pri izbiri teme; poglabljala se bom v sodobno švedsko slikanico,
- da sem si našla neskrivni, a vseeno omembe vredni kotiček za razmišljanje. na jezeru. na mostu. res je lepo tam, idealno za jest kefir s korflejksi,
- da me horoskop še vedno jebe v glavo.
na kratko z unško-rakovške uvale. jutri se bo na delu prav gotovo našla kakšna posta vredna tema. do takrat vam želim sladke sanje,
teta hrusti*