če bi le imela penis.

ko brez miru okrog divjam... se slejkoprejko ustavim pri delodajalcu. danes sem imela 10 ur časa, da sem pošteno premislila, kaj bom zapisala v večerni post. pa začnimo.
najprej moram malček potarnati glede mojega sluha: levo uho je še vedno mrtvo. zaradi mene lahko 6 zdravnikov reče, da imam vnet bobnič, ampak jaz še vedno trdim, da je počen.
no, moj sluh danes (spet) ni imel prav nobene zveze z izzivi na delu. delodajalec nam je že zjutraj podaril par čepkov, da smo si zamašili ušeske, in vsakega poslal k svoji mašini.
in smo začeli. najprej smo malo brusili, potem smo nekaj rezali, segrevali in uvijali bodoče podlage za jedkanice, potem pa še malo brusili in še malo brusili. ko rečem brusili, to pomeni vedno en drug način brušenja, z drugo mašino ali celo preparati, samo stali smo vedno na istem mestu. s sposobnostmi, ki sem se jih privadila danes, bi mirno lahko prekosila marsikaterega fanta, lahko bi bila večno samska in mi še vedno ne bi nič zamakalo in vse žarnice bi svetile, verjetno bi bila lahko tudi hišnik v vrtcu ali kakšnem bloku v velenju.
ob vsem tem sem se morala vprašati, kje so zdaj vsi pravi moški.
nekaj znancev je v pisarni (igrajo sudoku), drugi delajo na terenu. nekateri spijo, večina jih je na faksu.
in res me zanima, kdo od njih je danes prijel za kuhalnico, metlo ali likalnik in naredil kakšno dobro (žensko) delo.