Vielleicht ist das der Anfang? Vielleicht ist das das Ende?

kako je težko v življenju prešaltat. s česrkoli na karkoli. posebno, če si lenuhar, pa si najdeš nov đob. še težje je, če iz prezaposlenosti spet padeš na kavč pred teve z jogurtom v roki.
moja desna roka, moja tretjina možganov, moj vir dohodka in stalni opomnik, da sem še vedno samska, moj delodajalec, se je odločil, da je bolje, če zadevo zaključimo.
prevečkrat sva se že usedla k čaju, se pogovorila o pričakovanjih, prevečkrat sem mu že povedala, da nimam časa, prevečkrat mi je rekel, naj si dobim fanta, premalo sem zaslužila. vedno težje je bilo reči, da stvar ne pelje nikamor, dokler ni tega predlagal kar sam od sebe, tako, iz obupa ali zaradi občutka zmage.
tako, zdaj je vsega konec. upam, da bom vseeno našla moč, ideje in energijo, da napišem še kakšen post.