ich bin jung und brauche das Geld.

študentje smo prav posebna rasa.
če slučajno zaslužimo denar, ne izgubljamo dosti časa in ga po hitrem postopku zapravimo. ko je denarnica polna, ne razmišljamo kaj dosti o dejstvih, kot so bencin, ko bo tank prazen, bunda, ker bo zima, račun za telefon, ki bo prispel čez en teden ... ne, ne. pomembneje je iti na pir in častit 6 rund, ker zdej pač imamo keš, treba je gledat ful neumnih filmov, ker zdaj si to lahko privoščimo, celo kupimo si bone za najdražjo študentsko hrano, čeprav imamo doma zastonj kruh in pašteto.
ampak na srečo so tu delodajalci, ki mislijo na nas in naša varčevalna nagnjenja. denar raje zadržujejo pri sebi, da se mi, sroteki, ne bi prenaglili in ga zapravljali za neumnosti. super. hvala.
ampak, dragi delodajalec. tudi jaz naletim na prazen tank, mrzle zimske dni in račun za telefon. prosim, daj mi moj denar.