subito pijano.

kikiriki!

hjam, nič nisem spisala o božičnem koncertu cerkniške godbe. torej, zelo na kratko:
letos so nam zamenjali voditeljski par in tudi mažoretke niso uletavale po vsakem našem komadu (metanje palic v godbenike so strnile v prvih 20 minut celotnega koncerta, za kar smo jim iskreno hvaležni), tako da je od daleč prireditev izgledala kar solidno. seveda pa, da ni vse teklo po ustaljenih tirnicah, smo morali biti priča občasnim zaštrikancijam moderatorja, neusklajenosti orkestra in pavzam, kjer bi morala drejči odigrati solo. sicer so bili ti (ne)vložki resnično redki, pa vendar si tega ne štejem v čast. poleg tega ne vem, zakaj sem vam to zaupala, ker najbrž ni nihče niti opazil, sploh pri mojih nedolžnih "js-mam-35-taktov-pavz!" pogledih. morda je kaj posumil le gospod dirigent ...

uroš almighty v elementu

seveda se je prijeten kulturni večer prevesil v še bolj prijetno in skrajno nekulturno noč. najprej tradicionalna večerja, nato pa žurka v štalci(R). pridružili so se nam aktualni, bivši, bodoči in nesojeni fantje in dekleta ter prijatelji. veselica se je pričela, ko so glavni carji poprijeli za harmoniko, bariton, trobento in klarinet, pridružila se jim je tudi multiinštrumentalistka katra ter nedvomno usklajen plesni par. ljudje so prihajali, dokler niso začeli odhajati, jaz in še nekaj lolekov pa je popivalo do zgodnjih jutranjih ur. zabava je bila tako divja, da se večina protagonistov hajlajtsov sploh ne spomni. če vam to kaj pove.
če sem zaspala z nasmeškom na obrazu, ne vem, vem le to, da sem se z nasmeškom zbudila. na godbo! skoll!