visim na oknu, kot da premišljujem.

vstopnico v »lastno stanovanje« pa sem si pridobila z diplomo. diplomirala sicer še nisem, so se mi pa končno oštevilčile strani. danes zadevo sprintam in odnesem profesorju. pričakujem, da bo treba še kaj dodat ali popravit, ampak v glavnem je to to.

sicer pa iščem novo, meni bližjo službo. da bi se malček poukvarjala z mularijo. brušenje kerrocka pač ni moj življenjski cilj. delodajalec mi tudi že en mesec išče družbo na delovnem mestu, a žal neuspešno. tako da zna biti včasih tam rahlo dolgočasno, pa hkrati naporno in poleg tega še nikamor ne pelje.

rada bi se namestila v ljubljani. to je moje mesto. vse je na dosegu roke: merkator, špar, mjiler, BTC, hartman, nama, cankarjev dom, križanke, drama, študentje, grosuplje, smog, megla, kriminal ... tega na uncu pač nimamo.

imamo pa kuhano hrano, sonce že ob sedmih zjutraj, drevesa, manj avtomobilov s celjsko registracijo (zakaj me zasledujete?), enkrat cenejše pivo in učitelja saksofona.

v bistvu sem v dilemi.