analfabet.

to sem jaz.

vem, da izgledam super in strašno inteligentna, ampak ko pridemo do računalnika in njegovih skrivnosti, popušim. znam poslat mejl in prenest datoteko z enega računalnika na drugega, znam pogledat, kaj je novega na majspejsu in prebrat druge bloge. tu se pa ustavi.

in tako sem nekega dne družini pri kosilu omenila, da mi do oddaje diplome manjkata samo še kazalo in glava/noga, pri čemer mora biti pri vsakem poglavju druga glava. pa so rekli: "pfff, to ti je izi, kaj mečkaš, malo klikaš desne gumbe na miški, pa boš porihtala ..."

aha, pa se jaz lotim končno teh mojih zadnjih korakov na poti k svobodi in stran od slabe vesti (na kratko: sem šla dokončat diplomsko nalogo).

2 uri (majkemi!) sem se jebala s tisto fakino glavo/nogo, potem sem bila tako naveličana, da sem se lotila še kazala, potem sem se zjokala nad svojo usodo in še potem sem šla po očeta, da on izpelje to stvar.

je prišel, gledal v računalnik, dvakrat kliknil tisto, kar sem jaz že 8398243-krat in potem modro ugotovil, da se bo jezus bolje znašel kot on.

sem šla po jezusa, ki spi. in še vedno spi.

jaz bi pa tako rada dokončala tole, ker imam jutri edini frej dan v naslednjih 2 tednih, da grem na faks in vse skupaj pokažem profesorju.

zakaj smo s tehnologijo tako daleč, da je človek pri rosnih 23-ih ne more več obvladat?!