po jutru se dan ne pozna.

kajti če bi se tabor razvijal v duhu predhodnice, bi padal dež, ljudje bi bili sitni in jaz bi pogrešala nemčijo.

prvi dan predhodnice je namreč deževalo in z bino sva komaj našli 20 suhih minut za postavitev šotora. v predhodnico sva prišli zadnji, vsi ostali so bili tam že en dan prej, tako da so glavno infrastrukturo postavili brez naju. ponedeljek sem tako rekoč vrgla stran, ker sem se v celem dnevu zgolj vselila in se najedla pice v kočevju.

naslednjega dne mi je maja razkazala čare in pasti funkcije tabornega ekonoma. obiskali sva trgovinico v osilnici in prekrižarili kočevje. čeprav sem ves čas samo sedela v avtu, je bil dan naporen in zvečer sem šla direkt spat, medtem ko so drugi praznovali torek, 2. avgusta. nasploh sem bila v predhodnici čisto nedružabna, ampak stvar se je izboljševala.

v petek je prispel zmajevc miloš in še na stotine drugih obiskov (ščuk), ki so nam močno popestrili vikend. šime, eva in joži so nam postavili nočno orientacijo, špelca, čoko in melink pa so poskrbeli za veselico v tipiju. več kot očitno je bilo, da je naš tabor boljši od vsakega morja, ker folk sploh ni hotel domov. ljudje so kar podaljševali dopust. družba je bila odlična. ob ognju, pivu in znanih obrazih smo naš notranjski jezik obogatili še za par šifer, kot so čitalnica s knjigami, hugo, faks, loudati itd., tako da na koncu že sami nismo več vedeli, kdaj govorimo v šifrah ...

pomoje je najbolj treba izpostaviti dejstvo, da se nam je pridružilo toliko enih ljudi. mislim, da so bili obiski prvič prisotni šele letos. no, tudi prej je folk hodil na obisk, ampak ponavadi se je že vnaprej vedelo, kakšno funkcijo bo opravljal. letos pa smo nekako kot oddajali prenočišča za tiste, ki se jim je dalo družiti z nami. poleg zgoraj omenjenih so se nam pridružili še debelitova družinica, kusi in timi, od gifta oče, od katje samo, od maje andrej, zmajevca tea in nejc, en vod zagorskih tabornikov inu par bičkovcev. najbolj sem bila vesela naših bivših tabornikov, ki so se ustavili magari samo za eno noč. sigurno sem še koga pozabila, kar samo dokazuje, koliko nas je bilo. aha, saj imamo celo izračun – obiskov je bilo za polovico taborečih, torej, mislim da okoli 28. zelo zanimivo in pohvalno za vodstvo, da je to dopustilo.

sicer pa je vredno omeniti še kakšno novost; ena in najbrž za nas najbolj dobrodošla je bil tipi. postavili so ga močni fantje zadnji dan predhodnice, namenjen pa je bil druženju (itak). v tej čitalnici smo se izobraževali vsak večer, imeli smo radiator in veliko knjig. najpomembneje pa je, da je bilo okrog polno kolegov, ki so ti tako nesebično nudili inštrukcije.

dobrodošla stvar je bil tudi kontejner s kuhinjo, wc-jem, tušem in terasico. sicer nam je uničil izgled tabora in nas spremenil v softiče, ki se tuširajo v tapravem tušu, ampak moram priznati, da je bilo prijetno. že itak si ves čas svinjski in prav paše se enkrat dnevno očistit kot človek.

tudi taborni plac je bil ljubek. pripopam fotke, koj ko dobim.

pa družba – celo vodstvo z vodniki je bila super ekipa. kregali smo se zelo redko, ker smo se na sestankih pomenili večino stvari in jih sproti reševali. v tem pogledu je bil to res naj tabor doslej. ma, v vseh pogledih je bil najboljši J

javno hvala vsem, ki ste bili tam. pejmo še enkrat!