such a perfect day ... drink zanič kava in the park ...

... in vse, kar se je zgodilo v preteklem tednu, je nemogoče speštat v en post. mogoče bi morala še nekajkrat prespati vse skupaj, da bi potem izluščila res samo posebne trenutke. ampak ne. vzela si bom 2 uri časa in opisala vse lepote mednarodnega tabora.

fju ... los geht's.

najprej so nas staffovci popeljali na zapuščeno železniško progo, preko katere smo prispeli v mestece whisperville. tam so nas popisali in nas nagnali postavljat šotore. v večernih urah sem končno ugledala tuš in še bolj končno zaspala na ravni podlagi. bila sem ganz kaputt od neprespane noči, lakote, novosti, ki so padale z vseh strani in poznega sončnega zahoda. jap, tam se je znočilo okoli desetih/pol enajstih in sem šla nevede spat šele ob 1h naslednjega dne.

zjutraj so se začele stvari postavljati na svoja mesta. ugotavljali smo, kdo je kdo, kdaj so obroki, kaj bomo počeli čez dan, kaj je whisp-a-fon in kaj se skriva v šotoru na koncu mesta.

kdo je kdo?
mi smo velika skupina slovencev. prevelika, da bi se enakomerno porazdelili med 2 norvežana, 3 islandce, 5 avstrijcev, 10 latvijcev in 40 nemcev. še dobro, da nas je po prihodu s hikea v taboru pričakalo 70 dancev. močno so me presenečali skandinavski narodi, ki so bili najbolj odprti, zabavni, neposredni in igrivi. islandska trojka je bila definitivno najskrbneje izbrana smetana svoje države. moram pa priznati, da smo glede na videno slovenci najlepši. heh. res je, niti danci niso bili takšni lepotci, kot sem upala. aha, z enim sem bila na blajnd dejtu. prvič v življenju. sicer pa je bil dejt zrežiran in če ne bi predčasno vedela, da grem na večerjo z najlepšim od dancev, bi ga pustila tei. tako sva si ga pač razdelili. zmenek je bil bolj tako tako, ker sem bila utrujena od bivaka in ker sem mislila samo na hrano. itak je lepotec že navsezgodaj zjutraj odpotoval domov.

kdaj so obroki?
najmanj pol ure kasneje, kot so bili napovedani. k temu prištejemo še pol ure čakanja, ker smo bili preleni, da bi šli takoj v vrsto. dobljeno zmnožimo z ne prav okusno hrano in voila! imamo novo dieto za lepa&zdrava.

no, tako zelo slabo ni bilo. prišlo je namreč do ene čudne situacije, namreč, najavljena češka kuharska ekspedicija se ni pojavila, tako da nam je namesto njih kuhala prav prijazna avstrijska gospodična po imenu regina (a ne, kako kuharsko ime?). svaka ji čast, da se je dala prepričat v ta podvig. če pogledam s te strani, sem lahko zadovoljna, da smo sploh dobili za jest.

kaj bomo počeli čez dan?
igrali se bomo zaminivo igrico. whisperville je bil v bistvu mesto s svojimi prebivalci, denarjem in borzo dela (copy/paste iz svitovega obvestila =)). vsak si je moral najti neko zaposlitev, bodisi začeti lasten biznis bodisi za male pare lupit krompir in pomivat veceje. na najboljšo idejo je prišla tea, ki se je spomnila, da ima miloš s seboj kuhalnik in kavo, in tako smo odprli pravo kavarno, kjer smo v tapravih skodelicah stregli pravo kavo z vsemi mogočimi dodatki, lubenico in deßert. prvi dan smo zaslužili dovolj, da smo banki povrnili vse dolgove, v naslednjih treh dneh smo zaslužili toliko, da nismo vedeli, kako bi se znebili denarja ... poleg tega smo opazili, da večina ljudi cele dneve samo poseda v našem whisperbucksu, medtem ko mi švicamo in strežemo vroče napitke. zaradi teh dejavnikov smo se odločili, da kavarno zapremo in se odpravimo na dopust. po dveh dneh nič delanja sem si iz samega obupa šla izdelat obesek za ključe. na srečo se je predzadnji dan dopoldne dogajala zanimiva igrica, popoldne pa smo si pospravili večino opreme. tako je bil dopust uspešno izkoriščen.

kaj je whisp-a-fon?
to je poseben telefon, ki ga sestavljata dve ščipalki za perilo s številko in štrikec v govorilnici. eno ščipalko si pripneš na rutko, na drugo, ki počiva v govorilnici, pa ti prijatelji pripenjajo mesiđe. moj inbox je bil v glavnem zafilan s spamom, so se pa našli tudi prav lepi mesiđi, moram priznat.

kaj se skriva v šotoru na koncu mesta?
pivo.