zavod za zaposlovanje ...

... je kraj, kjer se končajo sanje.

kajti že 2 meseca neuspešno iščem zaposlitev. mogoče je dva meseca res ništa v primerjavi s tistimi reveži, ki so že 20 let brez službe, ampak jaz res hudo nujno rabim denar.

in to zato, ker sem otrok 21. stoletja (no ja ...) in se moram koj po diplomi izselit iz hiše svojega očeta. v stanovanje svoje mame. hm.

--- flešbek ---
nekoč smo živeli v stanovanju, potem smo se pa preselili v hišo. stanovanje je zasedla teta, ki se čez teden dni izseli.

torej. se je treba odpakirat od staršev na svoje (v njihovo stanovanje, ma urjede ...).
ampak če nimam službe, kako naj si potem kupim kruh, mleko, toaletni papir in ostale dobrine? kako naj si plačam benzin? kako naj gledam TV, če ne plačam elektrike? tako je – ne morem. zato rabim službo.

če kdo rabi prijazno, lepo, razgledano in zabavno učiteljico, naj me obvesti.
sicer se bom vrnila k delodajalcu. ki me je že snubil. on je v prednosti.

jaz pa sem vesna godina izza obzorja.