moje novo mesto.

kot v zadnjem času opažajo vsi moji bližnji in tudi jaz sama, govorim/-o samo še o godbi, inštrumentih in glasbenikih, primerjamo ta orkester z onim, tisti špil z enim drugim, izvedbo tretjega stavka v paris sketches na današnji dan z izvedbo predvčerajšnjim itd. v zadnjem mesecu mi je poleg vaj ostajalo malo (beri: nič) časa za karkoli in ker se je ves svet vrtel samo okoli igranja, je bila moja komunikacija s civilno družbo temu primerna.

a končno je prišel dan, ko smo lahko normalno zadihali in končno začeli misliti tudi na drugo. yes, mednarodno tekmovanje v koncertni skupini v novem mestu je vendarle za nami.

z najetimi 16 substituti, okrvavljenim jezičkom, žuljem na desni roki in dvema kilama treme smo v skupini A osvojili 82,4 točke, kar je zadostovalo za srebrno priznanje. priznati moram, da me je rezultat kar malo presenetil - pozitivno - posebno ob poudarjanju, kako stroga je bila žirija. hja, kdor zna, pač zna.

ali, kot je rekla sabina: "s svojo izvedbo sem bila zadovoljna, na kaj drugega pa itak nimam vpliva." bolj se ne bi mogla strinjati.

in zaradi takšnih trenutkov se splača kenslati vse petkove/sobotne turneje po barih, kofetkanje 40 km stran od trenutnega položaja, kine, koncerte in druge družabne aktivnosti. biti glasbenik, pa če si še tako "sam za prkrjent", je prav špasno.