today. tomorrow. torične leče.

tale post naj bi bil napisan že pred dvema tednoma, ampak stvar je itak še vedno aktualna, tako da ... kar preberite, dragi blogovci.
kot se ljudje množično selijo z yahooja na google in z mobitela na si.mobil, tako hitro se povečuje tudi število tistih, ki očala zamenjajo za leče. četudi sem ponavadi med zadnjimi, rada ostajam v povprečju in slepo (v tem primeru res) sledim čredi. zato sem prostovoljno, a z rahlim strahom, je treba kar priznati, obiskala svojo okulistko. pregledala mi je očke in sestri naročila, katere leče naj mi potlači vanje. stvar v resnici ni tako grozna, pa še odlično vidiš, ne da bi imel kaj na nosu. tako sem mislila.
gospa doktor me je nato poklicala v ordinacijo in si ogledala moje očke z lečami. ko je preverila moj vid, je ugotovila, da nekaj ne štima. sestri je naročila, naj mi zamenja leče. in jih je. ob ponovnem obisku gospe v belem smo ugotovili, da z levim očesom vidim bolje kot kdajkoli, z desnim pa slabše kot kdajkoli. gospa doktor si je malček grizla ustnice, malček govorila "hmm...", nato pa sestri naročila spet drugačne leče. teh leč ni bilo na zalogi. sestra je klicala v optiko v pritličju stavbe. leč ni. fiinu. imam tako frderbane oči, da na celi metelkovi nimajo leč zame. a koj ko prispejo iz nekje, bom zopet poklicana na srečanje. če tudi tista leča ne bo v redu, bom prisiljena nositi 2x dražje.
ampak super centi se ne da! ako tudi tale tuja leča mojemu zrklu ne bo po meri, imam v rokavu še enga asa! dobra stara očala! bom vsaj nekaj posebnega v poplavi ljudi, ki z lečami skrivajo, da so slabovidni.
"kokr se obrneš, maš rit zadej," je enkrat rekla moja mami. in kakorkoli obrnem stvar, ugotovim, da je zdravje res največ vredno. več kot ga imaš, več evrov prišparaš.