rad imam slovenski jezik.

med kopico otrok človek včasih kar znori. vsak dan se najde kdo, ki ima slab dan; v tem primeru se gre sam igrat v kotiček ali pa teži drugim. nekaterim je slab dan položen v zibko. tovrstni morajo vsak dan komu nagajati in se včasih celo stepsti. spet drugi so sitni kar tako in jim je smešno, če mečejo po igralnici kocke ali igralne figurice, ne da bi si vsaj izbral tarčo. po drugi strani pa so nekateri bolj umirjene narave, ali pa so deklice. ko pod dnevom potegneš črto, ugotoviš, da so otroci kljub vsemu zanimivi in zabavni in da imaš najlepšo službo na svetu.
in ko takole vsak dan opazujem tele piščančke, vidim, kako rastejo in imajo smešne interne fore, ki rastejo skupaj z njimi. še pred nekaj tedni je bila največja žalitev, če ti je nekdo rekel, da si fleksibilen. potem je ta izraz prešel v helgo. trenutno smo v stanju brez kakšne posebne besede za nekaj slabega. ampak gotovo se bo kmalu našla.
je pa smešno, ko vidiš, kako kar ena besedna zveza pride v navado. dekletce, ki se mi ponavadi prvo pridruži v jutranjem varstvu, je pred približno dvema tednoma iznašlo izjavo "ja fuuuuuul!" od takrat je splošno uporabna v prav vseh situacijah. še najraje jo imamo kot dodatek pri različnih družabnih igrah, kot so človek ne jezi se, mikado in karte ena. "ja fuuul!" je strašno kul reči, če dobiš dve enaki karti, če vržeš 6, če nasprotniku vržeš karto +4, če zmagaš ali če izgubiš, če deliš karte ali če že stotič trikrat mečeš, če si punca ali fant, 1. ali 4. razred.
in tale "ja fuuul!" me je spomnil na stare šolske dni, ko smo tudi mi imeli svoje besede in smo se sami sebi zdeli kul, če smo jih vestno uporabljali. v ene 5. razredu so k nam prijadrale besedice, kot so ful, kul, mega, carsko, dbest in fakof. spomnim se tudi besednih zvez, ki smo jih prav tako kot ja fuuuul govorili ob vsakdanjih prilikah: kera prjava, uuuuu, krneki, kaj ti je, človek itd. še ne tako dolgo nazaj smo se zmerjali (in se še vedno) z butarami, jazbeci, knjdli, jeleni, kekci, indijanci, kreteni in stariji.
ko sem zamenjala kraj bivališča, so se mi na pladnju poservirale še vrhunske notranjske specialitete, na primer: fiinu, karnejkej, be(j)dnu, urjede, pruosm.
skratka, za metaforično popestritev našega govora vedno najdemo kaj privlačnega. pobrskajte po svoji zakladnici smešnih besed, ali pa si kar izmislite svojo. pogosteje kot jo boste uporabljali, bolj vam bo šla na živce in slavnejši boste ...
... otroci v prvem razredu pa naj kar ostanejo pri osnovnem besedišču ...