furam begije.

danes sem korajžno zakoračila na svoje delovno mesto. ob pol šestih, igralnica prvega razreda, družba so mi zapiski za diplomo, o kakšnih otrocih ne duha ne sluha. so se pa hitro nakapljali in takrat sem šele spoznala, da še nisem zdrava. brez moči za ukrepanje v odločilnih situacijah (ki jih je bilo danes sicer bore malo, pa vendar), s polnim nosom in zmatranim glasom bi res raje doma pospravljala po hiši ali gledala kakšno od ponovitev oddaj na tv slo, ki jih nikoli ne (z)manjka.
pa sem bila vseeno tam. čas je hitro minil in na srečo me učiteljica v razredu ni rabila in sem si lahko uro in pol mirno brisala nos in se hodila odkašljevat iz razreda.
sicer pa, da vam povem, se imam za izjemno odpornega človeka, posebno glede na dejstvo, da ne jem ne sadja ne zelenjave ter da mi je edino gibanje popotovanje od sobe do hladilnika. zato sem si dovolila pripraviti nekaj malega statistike preteklega tedna. tako, za tiste, ki vas zanima, pa tudi za lastno dokumentacijo, saj veste, človek nikoli ne ve, kdaj se ponudi naslednja priložnost, da zboli.
evo me:

• št. preležanih dni: 7 in pol
• najvišja temperatura: 39,3 *C
• medikamenti: 24 lekadolov, 5 aspirinov migran, 1 coldrex (je za en drek)
• bolniško osebje: v glavnem matera, jezus mi je prišel samo povedat, da ne morem bit tok bolna
• zamujeni družabni dogodki: pustna sobota, nedeljski pustni karneval in 1 koncert ter praznovanje lastnega rojstnega dne
  
• poslani sms-i: čez 50
• zajtrk, kosilo, večerja: medikamenti + drobtinice
• izgubljeni kilogrami: 2,5 (kljub uspehu se take diete ne bi več šla)
• št. ogledanih bednih oddaj: 3. na srečo sem težko gledala tv.
• čtivo: desa muck - pasti življenja, alexander mccall smith - spodobnost in lepa dekleta, national geographic (junij 2006), swedish children's literature (članek z wikipedije)
• posebnosti: po 4 dneh sem se v lastni postelji počutila strašno umazano, zato sem se šla z vročino tuširat, se dala v novo pižamo in si preoblekla posteljo; v prej tesno oprijetih kavbojkah sem zdaj kot klemenklemen; bila sem tako občutljiva, da me je močno ganila vsaka druga stvar (amelie, zmaga maria matta na slalomu, dejstvo, da matera tako skrbno kuha čaj in hodi vsake 10 minut v sobo čekirat, če sem še živa; 5 evrov od stare mame za opravljen zadnji izpit itd.); ko mi je vročina padla na normalno številko, me je začel boleti zob, tako da sem včeraj v zdravstvenem domu mimogrede obiskala še zobarco. ob tem moram povedat, da me je najprej sicer nadrla, ker me že lep čas ni bilo tam, mi pohvalila zobe in potem ob jamranju povrtala v luknjo, kjer ni bilo več plombe in noter dala začasno plombo. zalivko. jebeš sašo lendero, moja junakinja je breda brumen, dr. stom. med.

takolele. zdaj grem pa še na en čaj in v posteljo. jutri me spet čaka jutranje varstvo in ura slovenščine. upam, da bom zmogla. gripa ni mačji kašelj.