slaba stran televizije.
aaah, že tri dni počitnikujem v ...
... ljubljani. da, prav ste prebrali, odšla sem na delovne počitnice v ljubljano, kjer že tri dni brskam po knjigah in starih diplomskih in pretipkavam, kar je vredno pretipkati. da ne eksplodiram od buljenja v računalnik, se sprostim ob dobri knjigi in tv-ju. tv v ljubljani ima ene 70 programov več kot tisti doma, zato vedno rada preverim, kaj je novega na glasbeni sceni.
po dveh dneh me je stvar že minila. koga pa ne bi? z grozo moram napisati tale post, ni druge.
zemlja se vrti, zato ne moremo ostajati na istem mestu.
verjetno je to tudi geslo današnjih glasbenikov, morda njihovih agentov/meneđerjev/režiserjev videov ... ne vem.
kakorkoli že, moti me dejstvo, da se vsak glasbenik prej ali slej spremeni v nekaj, kar je "obče sprejemljivo".
se še spomnite hitiča gospodične nelly furtado "I'm like a bird"? lušten pomladanski komad. kasneje je izdala album z naslovom folklore, na katerem je bilo nekaj prav luštnih pesmic, seveda pop, ampak je imela tak lahkoten, svojevrsten stil. sploh v kombinaciji z videospotom je zadeva postala celo zelo všečna. kaj se je zgodilo tej mladi dami, tako prijetni, da bi jo vzljubile še babice? nič posebnega. kot mnoge pred njo, je tudi njo pokopalo sodobno tržišče. povezala se je z novimi producenti, ki očitno delajo vse po principu copy/paste in tako postala kaplja v morju njej enakih izvajalk.
se mar spomnite zasedbe no doubt, ki je v devetdesetih obnorela tako ljubitelje pearl jamov kot konzumente mtv-ja? kam je padla takrat prelestna gwen stefani? zakaj ima sedaj v vsakem kadru videospota drugačno frizuro, večje joške in 30 zapestnic po rokah? da glasbe niti ne omenjam. v teh parih letih, odkar je solo na sceni, me ni presenetila niti z enim poslušljivim komadom ... morda sem samo preveč kritična. ali pa mi gre na živce, da je v glasbenem svetu pomembneje, kako izgledaš, kot pa, koliko si vložil v svoj (kajpak glasbeni) izdelek.
še jih imam na zalogi ...
na primer mlada kanadčanka s kravato avril lavigne, ki je od samih začetkov trdila, da sama nikoli ne bo podlegla kalupu pop princeske. v bistvu je zdržala kar presenetljivo dolgo. v novem videospotu pa se tudi sama ni mogla izogniti spodnjim gatam namesto kavbojk in celo koreogafiji in soplesalkam v ozadju. na srečo vsaj glasba ostaja v njenem slogu, kar pa ni nujno kompliment.
iz rokava sem hotela stresti še zadnjega asa, pa me je jezus opozoril, da bi bila to napaka, ker je video, ki sem ga hotela popluvat, parodija na zgoraj naštete. Torej, zadnji as ostaja skrit.
no, zdaj grem pa spet pred tv. na slo2 si bom ogledala oddajo mladi virtuozi. in do nadaljnjega poslušam samo še val 202. tam najprej vse spustijo čez filter.
... ljubljani. da, prav ste prebrali, odšla sem na delovne počitnice v ljubljano, kjer že tri dni brskam po knjigah in starih diplomskih in pretipkavam, kar je vredno pretipkati. da ne eksplodiram od buljenja v računalnik, se sprostim ob dobri knjigi in tv-ju. tv v ljubljani ima ene 70 programov več kot tisti doma, zato vedno rada preverim, kaj je novega na glasbeni sceni.
po dveh dneh me je stvar že minila. koga pa ne bi? z grozo moram napisati tale post, ni druge.
zemlja se vrti, zato ne moremo ostajati na istem mestu.
verjetno je to tudi geslo današnjih glasbenikov, morda njihovih agentov/meneđerjev/režiserjev videov ... ne vem.
kakorkoli že, moti me dejstvo, da se vsak glasbenik prej ali slej spremeni v nekaj, kar je "obče sprejemljivo".
se še spomnite hitiča gospodične nelly furtado "I'm like a bird"? lušten pomladanski komad. kasneje je izdala album z naslovom folklore, na katerem je bilo nekaj prav luštnih pesmic, seveda pop, ampak je imela tak lahkoten, svojevrsten stil. sploh v kombinaciji z videospotom je zadeva postala celo zelo všečna. kaj se je zgodilo tej mladi dami, tako prijetni, da bi jo vzljubile še babice? nič posebnega. kot mnoge pred njo, je tudi njo pokopalo sodobno tržišče. povezala se je z novimi producenti, ki očitno delajo vse po principu copy/paste in tako postala kaplja v morju njej enakih izvajalk.
se mar spomnite zasedbe no doubt, ki je v devetdesetih obnorela tako ljubitelje pearl jamov kot konzumente mtv-ja? kam je padla takrat prelestna gwen stefani? zakaj ima sedaj v vsakem kadru videospota drugačno frizuro, večje joške in 30 zapestnic po rokah? da glasbe niti ne omenjam. v teh parih letih, odkar je solo na sceni, me ni presenetila niti z enim poslušljivim komadom ... morda sem samo preveč kritična. ali pa mi gre na živce, da je v glasbenem svetu pomembneje, kako izgledaš, kot pa, koliko si vložil v svoj (kajpak glasbeni) izdelek.
še jih imam na zalogi ...
na primer mlada kanadčanka s kravato avril lavigne, ki je od samih začetkov trdila, da sama nikoli ne bo podlegla kalupu pop princeske. v bistvu je zdržala kar presenetljivo dolgo. v novem videospotu pa se tudi sama ni mogla izogniti spodnjim gatam namesto kavbojk in celo koreogafiji in soplesalkam v ozadju. na srečo vsaj glasba ostaja v njenem slogu, kar pa ni nujno kompliment.
iz rokava sem hotela stresti še zadnjega asa, pa me je jezus opozoril, da bi bila to napaka, ker je video, ki sem ga hotela popluvat, parodija na zgoraj naštete. Torej, zadnji as ostaja skrit.
no, zdaj grem pa spet pred tv. na slo2 si bom ogledala oddajo mladi virtuozi. in do nadaljnjega poslušam samo še val 202. tam najprej vse spustijo čez filter.
3 Comments:
At 5:36 AM , Zoran Pungerčar said...
mogoče iščeš glasbo na napačnih krajih ;)
At 10:51 AM , mushu said...
gwen in fergi sta ena oseba. tako muzikalno kot videostpotno
At 8:27 AM , Unknown said...
This comment has been removed by the author.
Post a Comment
Subscribe to Post Comments [Atom]
<< Home