padam dol dol dol, v depresijo.

na prste ene roke lahko preštejem poste, ki so bili napisani z nekim žarom, ne da bi v njih koga kurcala ali se jezila na stvari, ki so takšne, kakršne pač so in ne moremo kaj dosti za to.

kje je ves moj optimizem, mladostniški žar in spontani šarm?

a jem premalo zelenjave?
čokolade?
sem preobremenjena?

mami pravi, da se malo preveč smilim sama sebi.
ja no, kaj pa naj?!