danes je svetovni dan ...

... lepih moških v črnih avtih.
po slovenskih avtocestah jih kar mrgoli.
na našem parkirišču pa se vse neha. eden je 50-letni učitelj vožnje v avtošoli, drugi je neznanokje locirani očka približno istih let, tretji se k nam pripelje le sem in tja, da pripelje in odpelje odpadnike (le-ti so omenjeni v predprejšnjem postu).

in tako sem na večer odšla na lov za piletino.
s s. sva se želele udeležiti koncerta big banda medicinske fakultete. najin jalov poskus se je končal pod skalco na pivu, kajti priti 10 minut pred prireditvijo je prepozno. ušmeksani študentje (ja, to obstaja) so kljub pojasnjevanju gospoda, ki odpira vrata, da "pravila njihove hiše ne dovoljujejo vstopa v polno dvorano", še kar postavali tam. jaz sem jo v kavbojkah, adidaskah in črnem puloverju (moja fensi oprava) jadrno ucvrla svobodi naproti, čeprav se je s. po farmacevtsko nekaj obotavljala. pred seboj sem videla le še pivo. kajti to je bil namen tega večera, se sprostiti, ne pa biti tarča vzvišenih pogledov študentov medicine.

moja sreča, jasno, ni trajala dolgo, kajti s. se je že takoj nekam mudilo.

tako sem 2 evra parkirnine, za nekaj centov bencina in 3 ure dragocenega časa porabila za nič.

bo pa drugič bolje.
vsaj črni avtomobili ostanejo, če ne.

če si mačo pravi, me zapelji.

P.S.: slika je simbolična.