oktet godba cerknica.

v petek za spremembo nismo šli na fax.

gospa ravnateljica je bila tako zasedena, da sem prišla na vrsto šele okoli tretje ure. najin pogovor je trajal dlje od pričakovanj, tako da bi itak zamudila pol predavanja, če bi se odločila oditi v tisto smer.

namesto divje vožnje skozi kolone živčnih voznikov na rondoju tomačevo sem se torej odločila, da se po napornem dnevu/tednu/mesecu vrnem lepo domov. tam sem brez pomisleka padla v posteljo in zaspala za celih 15 minut. nato sva z jezuščkom pojedli standard kosilo (pašta) in se odpravili na notranjsko.

ker sem bila spet vsa spočita, polna hrane in kofeina, sem šla kar naravnost do štalce. dejstvo je, da je vsakič, ko pridem na vajo (2x na mesec), tam manj ljudi. tako nas je bilo v petek tam 8 + dirigent. odločeno je bilo, da nas je vseeno dovolj za sviranje pogrebnih koračnic. no ja. vsej resnosti, ki pritiče tej zvrsti glasbe navkljub, je naša nesposobnost igrati polovinke s piko izzvala salve smeha. ja ja.
(res mi je žal, ampak tale stavčna struktura mi ni čisto jasna. a mi lahko kdo pomaga pri postavitvi vejic?)

po nedvomno uspešni vaji smo šli še na pivo. moram priznati, da je bilo prav prešerno poklepetati s starimi znanci. mislim, da se v godbo vrača veselje. res smo v curcu, ampak moramo se postavit nazaj na noge. upam, da nas bo menjava glave družine popeljala na prava pota in da se bodo odpadniki vrnili. kajti cerknica brez godbe je kot južna brez mesa.

in južna brez mesa nej nobena južna.