"bila sem na prestranku" (spis)
kljub moji goreči želji, moj današnji potep po krasu ni obrodil želenih sadov.
na prestranku je skoraj vse po starem. ljudje so še vedno prijazni in poskrbijo, da se tam počutim karseda domače.
tinka tonka natakar naju je s poletno sodelavko takoj po mojem prihodu poslala na pašnik. našemu winurju je treba redno oskrbovati rane, za kar je prostovoljno zadolžena tina, ampak konj mora sam priti do nje. se pravi, nekdo ga mora iti pobrat na pašnik.
po zaključeni misiji sva osedlali vsaka svojega iskrega vranca, jaz jarija, evica tilberyja. jarijeva trma je v meni povzročila cel tornado nervoze, zato sva zamenjali konjičke. po krajšem premisleku si je tudi mala eva premislila in presedlala s temperamentnega jarija na trmastega greifija. ko sva bili končno nared, sta bila konjička nekaj svojeglava in nikakor nista hotela v želeno smer. ker verjamem, da imajo konji močnejšo intuicijo kot ljudje, sem se prepustila njuni volji in tako smo odpeketali nazaj pred hlev. tam sem popizdila, se sprijaznila z dejstvom da se konjev še vedno bojim in da si bo treba izmisliti drugačno terapijo. greifija sem užaljena odpeljala v boks, eva pa je s tilberyjem nabirala kilometrino po maneži.
medtem sem si naročila še eno belo kavo, poklepetala s tino natakarjem in nives, ki ima še 2 tedna do sina (slutim, da bo moškega spola, kljub temu da ona o tem noče debatirat) in je temu primerno okrogla.
po končanem kofetu sem še sama odšla v jahalnico in se poskušala znebiti občutka, da me konji ne marajo. tokrat uspešno. s tilberyjem sva naredila par krogov, potem sva s šefico razsedlali oba konjička, pojedli sendvič in vse 4 frajerje odpeljali na pašnik.
ko je padla noč, sva se z evico usedli v radovana in se odpeljali gneči pred uncem naproti.
fizično si ta vikend seveda nisem odpočila, sem si pa preluftala možgane in se napolnila s polnim peharjem pozitivne energije. domov sem prišla s čevlji, umazanimi od konjskih fig, blatnimi kavbojkami in prašnim puloverjem, pa seveda s senom v laseh. to je vonj, okus in izgled pravih počitnic.
zakaj moram jutri v šolo?!
na prestranku je skoraj vse po starem. ljudje so še vedno prijazni in poskrbijo, da se tam počutim karseda domače.
tinka tonka natakar naju je s poletno sodelavko takoj po mojem prihodu poslala na pašnik. našemu winurju je treba redno oskrbovati rane, za kar je prostovoljno zadolžena tina, ampak konj mora sam priti do nje. se pravi, nekdo ga mora iti pobrat na pašnik.
po zaključeni misiji sva osedlali vsaka svojega iskrega vranca, jaz jarija, evica tilberyja. jarijeva trma je v meni povzročila cel tornado nervoze, zato sva zamenjali konjičke. po krajšem premisleku si je tudi mala eva premislila in presedlala s temperamentnega jarija na trmastega greifija. ko sva bili končno nared, sta bila konjička nekaj svojeglava in nikakor nista hotela v želeno smer. ker verjamem, da imajo konji močnejšo intuicijo kot ljudje, sem se prepustila njuni volji in tako smo odpeketali nazaj pred hlev. tam sem popizdila, se sprijaznila z dejstvom da se konjev še vedno bojim in da si bo treba izmisliti drugačno terapijo. greifija sem užaljena odpeljala v boks, eva pa je s tilberyjem nabirala kilometrino po maneži.
medtem sem si naročila še eno belo kavo, poklepetala s tino natakarjem in nives, ki ima še 2 tedna do sina (slutim, da bo moškega spola, kljub temu da ona o tem noče debatirat) in je temu primerno okrogla.
po končanem kofetu sem še sama odšla v jahalnico in se poskušala znebiti občutka, da me konji ne marajo. tokrat uspešno. s tilberyjem sva naredila par krogov, potem sva s šefico razsedlali oba konjička, pojedli sendvič in vse 4 frajerje odpeljali na pašnik.
ko je padla noč, sva se z evico usedli v radovana in se odpeljali gneči pred uncem naproti.
fizično si ta vikend seveda nisem odpočila, sem si pa preluftala možgane in se napolnila s polnim peharjem pozitivne energije. domov sem prišla s čevlji, umazanimi od konjskih fig, blatnimi kavbojkami in prašnim puloverjem, pa seveda s senom v laseh. to je vonj, okus in izgled pravih počitnic.
zakaj moram jutri v šolo?!
3 Comments:
At 2:55 PM , Jotaeater said...
konjički so zakon! kako to misliš "fizično se nisem spočila"? jest se fizično spočijem npr. s tekom, al pa v tvojem primeru z jahanjem. prevladujoče mnenje je, da se spočijemo z neaktivnostjo in ležanjem. a je ravno kontra.
At 8:45 PM , arctic donkey said...
ja, js se nisem spočila. sej nisem samo tega počela čez vikend ... =)
At 4:02 AM , arctic donkey said...
nivesin potomec ni moškega spola. ma čestitke vseeno :)
Post a Comment
Subscribe to Post Comments [Atom]
<< Home