jutrujena sem.

v petek smo delali, šli na faks in nato še k mushu na zalitje njenega n-tega rojstnega dneva. (ne da ne vem, kateri je bil, ampak osebnih podatkov ne gre javno razpečevati :B).

po pozdravljanju že dogo ne videnih ljudi, klepetanju z njimi in ovohavanju alkohola od daleč smo se odpeljali v mediapark. no, pred mediapark, in tam stali kakšne pol ure, ko smo se odločili, da se nam ne da notri, ker je treba najprej 1 uro stati v koloni, nato pa še notri švicati v masi ljudi. v bistvu sem se jaz odločila, da ne gremo notri. ne ne, odločila sem se, da grem kar lepo domov, kajti naslednjega dne me je čakalo še malo izobraževanja in dolga vožnja na severovzhod slovenije; za ostale ne vem, kaj se jim je pripetilo po mojem odhodu.

povem samo, da je bilo fajn. hvala ti, ženo, da sem lahko večer preživela v tvoji družbi in družbi tvojih znancev, kajti takšni večeri znajo prav dobro razbremeniti mojo švohceno hrbteničko.

povem tudi to, če vas zanima, da je danes moja utrujenost zahtevala svoj davek. ali pa mi res primanjkuje železa. nikoli ne bom izvedela, ker se mi ne da k zdravniku.

noseča pa nisem, to je sigurno. kot da obstaja kakšna nevarnost.