o ja, vem, kje imam jajčnike.

včeraj, ravno med večerjo, me je zmotila gospa z močnim štajerskim naglasom (kolikor poznam te kraje, bi rekla, da je ptujčanka), opravljavši telefonsko anketo v zvezi z zdravili. ker sem dobra duša, sem seveda privolila v sodelovanje.

vprašanja so bila res koma od ankete, ampak saj verjetno so vse ankete tako butaste.

hotela sem reči to, da sem gospe s ponosom zagotovila, da zdravil skorajda ne uporabljam, saj sem v preteklega pol leta porabila le pol škatlice septolet, 4 neo angine in škatlico ali pa še to ne lekadola in lekadola plus ce. ob naštevanju raznih tablet, pršil in ostalih domačih živali za lajšanje kašlja, odmašitev nosa in odpravo ostalih bolezenskih nevšečnosti sem le zamahnila z roko in samozavestno zatrdila, da jaz tega sploh ne uporabljam.

danes, ko so mi menstrualni popadki onemogočili kuhanje kosila, pospravljanje stanovanja in nasploh vsakršno gibanje, sem z veseljem posegla po domači lekarni. hlastno sem pograbila dva nalgesina in se odpravila pod kovter.

hvala bogu za tovrstne kemične poslastice. mislim, da je čas, da obnovim zalogo.