en glaš vina mi dej ...

prej ku wct z mene rata.

bližajo se prazniki, in prosim, naj pridejo kar se da hitro. kajti zopet sem malček precenila svoje sposobnosti in si naložila preveč kot preveč obveznosti.

domači me že par mesecev podijo k zdravniku. pa sem šla. pogledali so mojo kri in ugotovili smo, da spet nismo čisto stabilni, ampak glede na poprejšnje izkušnje, je zadeva še kar v redu. predpisani so bili medikamenti, ki bodo, upam, pomagali mojemu telescu, da se malo zbrihta.
sem pa v čakalnici naletela tudi na zaminiv letak, ki oglašuje neke tablete, ki ti dajejo dodatno energijo, ko si z lastno energijo že na rezervah. ane. namesto, da bi se zamislili in šli nazaj k naravi, pa se sprostili in pomerkali na naše medsebojne odnose, ah ne, rajši vzemimo še eno tableto, da bomo še bolj leteči.

no, ko se je moj dan že prevešal v noč, sem se udeležila še ene izmed številnih vaj godbe, ki sem jo nevede zamudila uro in pol. ampak to skoraj nima veze.

mitch me je po vaji povabil v logatec na koncert. ker nimam famoznih tablet z dodatkom energije za izredne situacije, sem bila ob enajstih itak že napol mrtva.
nakar se je prikazal moj dragi prijatelj luko, s katerim nisva v stikih že dosti časa. lepo ga je bilo videti. ostala sem še nekaj minut, da sva poklepetala, kot se spodobi. res lepo.

škoda, ker nimamo časa negovati naših odnosov.
ampak saj, mogoče se bomo po teh vesoljnih poplavah malo bolj skulirali.

pričakujem spremembe.